Kako se pogovarjati o koronavirusu?

Medtem ko število okuženih z koronavirusom narašča tako v Sloveniji kot drugod po svetu, se javno življenje ugaša, šole in vrtci ostajajo zaprti, za zajezitev širjenja virusa pa je ključnega pomena, da se oddaljimo in zmanjšamo stik z drugimi. Kako v času dostopa do množičnih informacij, pogosto napačnih, predstaviti virus, nevarnosti in ukrepe otrokom?

Kot poudarja Časoris je domišljija otrok bujna, marsikaj pa slišijo napol. Njihove zmožnosti analiziranja, racionaliziranja in logičnega sklepanja se šele razvijajo, zato jim moramo pomagati razumeti, kaj se dogaja. Kako jim pojasnimo skrbi in ukrepe? Vsakdanjik obiskovanja vrtca in šole se je spremenil, svojih najljubših aktivnosti ne bodo mogli nekaj časa obiskovati in opravljati, stvari pa bodo drugačne tudi doma.

Možgani so narejeni tako, da se dobre novice od njih odbijajo, slabe pa tako rekoč lepijo nanje, pravijo psihologi. Ta nagnjenost k negativnosti je samozaščitni mehanizem. Zaradi njega vidimo stvari kot bolj ogrožujoče, kot v resnici so.

Dogodki, kot je širjenje okužb s koronavirusom, so zato primerna priložnost za pogovor z otroki, zakaj nek pojav postane udarna medijska novica. Pa tudi za to, kako se širijo polresnice in dezinformacije.

Ameriški spletni portal NBC News je za nasvete prosil otroško psihologinjo Vanesso Lapointe in strokovnjakinjo Sierro Filucci iz organizacije Common Sense Media.

Mlajši otroci

Najmlajši novice o koronavirusu lahko slišijo marsikje, na primer doma, mimogrede, ko starši poslušajo poročila ali pa se o njem pogovarjajo. Ali pa v avtomobilu, med vožnjo iz vrtca domov. Pomembno je, da jim razložimo, zakaj toliko govorimo o koronavirus, saj jih bo sicer lahko zelo strah. Kot poudarja Sierra Filucci, »Najpomembnejše je, da jih prepričamo, da so varni.«

»Njihov svet je zelo majhen. Najbolj jih zanima, kaj počnejo starši, sorojenci in hišni ljubljenčki. Poskušajte jih odvrniti od novic, saj ne zmorejo razlikovati resničnosti od fantazije. Novice težko postavijo v kontekst in ne razumejo, ali je to, o čemer poročajo mediji, blizu ali daleč,« dodaja Sierra Filucci.

Ko se pogovarjate z njimi o koronavirusu, pravi strokovnjakinja, bodite pozorni na to, kaj zmorejo razumeti. Uporabljajte jezik in izraze, ki jih lahko razumejo.

Otroci v šoli

Šolarji veliko informacij izvedo od vrstnikov, v šoli ali na igrišču, pa tudi na družbenih omrežjih. Zato je toliko bolj pomembno, da se z njimi pogovarjate, saj bodo sicer dobili informacije drugje, morda bodo manj verodostojne, opozarja Vanessa Lapointe.

Tudi informacije, ki jih vi posredujete, morajo biti verodostojne. Naj ne temeljijo na pesimizmu in naj ne pripomorejo k širjenju panike. Osredotočite se na spodbudna sporočila, ampak pri tem ne smete prikrivati slabih novic, dodaja psihologinja.

Poskrbite še, da se bo otrok zavedal higienskih ukrepov, kot je redno umivanje rok, kihanje v robček ali komolec (robček je treba nato zavreči), in da se ne bo dotikal oči, nosu in ust. Pri prenosu informacij se lahko poslužite prenosa informacij na zanimive načine, ki bodo informacije konkretizirali.

Najstniki

Najstnike lahko pomirimo, če informacije postavimo v kontekst, pravi Sierra Filucci. Lahko jim na primer razložimo, da se ljudje vsako leto okužijo z gripo, ki je tudi za nekatere smrtonosna bolezen, pa vendar o tem mediji ne poročajo tako pogosto, kot sedaj o koronavirusu.

Ker je koronavirus nekaj novega, o njem veliko bolj poročajo. To še nujno ne pomeni, da bi nas moralo zelo zelo skrbeti. Prav pa je, da smo pozorni in previdni.

Najstnike tako vedno znova lahko opozarjamo, naj ohranjajo priporočeno razdaljo poldrugega metra in naj si temeljito umivajo roke. Povemo jim, da se virusi in bakterije nahajajo na površinah, na primer na kljukah, stikalih, nakupovalnih košaricah, denarju… Zato je zelo pomembno, da si roke umivajo pogosto in temeljito. Opozoriti jih moramo tudi druge higienske ukrepe, kot je kihanje v robček ali komolec (robček je treba nato zavreči), in da se ne bo dotikal oči, nosu in ust.

To je tudi priložnost za medijsko opismenjevanje mladih. Z njimi se lahko pogovorimo, kako naj ločijo dejstva od polresnic in nepreverjenih informacij, dezinformacij, tudi od mnenj. Pa tudi zakaj je to pomembno.

Predlagajmo jim, naj se vedno znova vprašajo, kdo je vir informacije. Kdo stoji za tem, kar so ravnokar prebrali, videli ali slišali? Kako lahko vedo, da mu lahko zaupajo? Ali je za svojo trditev ponudil kakšen dokaz? S kakšnim namenom trdi, kar trdi?

Potem jim lahko pomagamo poiskati zanesljive vire informacij.  Morda se bo komu od odraslih zdelo, da ne more nikomur zaupati. Potem bo seveda težko mladim pomagal, da bodo znali ločiti dejstva od govoric in zapise, ki temeljijo na preverjenih informacijah, od tistih, ki temeljijo na mnenjih.

Tudi nekateri odrasli širijo teorije zarote. »Če odrasli nasedajo govoricam in viralnim videom, ki vsebujejo dezinformacije, si lahko predstavljate, kako težko je šele otrokom, ki še niso tako pismeni in ki še ne znajo tako dobro sklepati,« pravi Sierra Filucci.

Sierra Filucci je pripravila tudi nekaj praktičnih napotkov za preverjanje informacij in prepoznavanje lažnih novic.

  1. Preverite vir

Verodostojni mediji z dolgoletno tradicijo objavljanja novic, ki jim lahko zaupamo, so lahko zanesljiv vir informacij tudi za mlade.

  1. Preverite dejstva

Na portalih za preverjanje dejstev, kot je Snopes, lahko preverite, ali je novica verodostojna ali ne.

  1. Preverite naslovno vrstico vira informacije

Poglejte, ali je naslovna vrstica portala z novico pristna. Je končnica naslova smiselna? Končnica .co je lahko že sporna.

  1. Preverite, kako kakovostna je vsebina

Poglejte, ali so trditve podkrepljene z dejstvi. V kakšnem jeziku so napisane? Ali je v njem veliko slovničnih napak? Je novica objavljena na verodostojnem portalu?

  1. Pomislite, preden delite

Novice, ki zbujajo čustva, predvsem jezo ali strah, se hitreje širijo. Starejši otroci to lahko razumejo in morda pri tem ne želijo sodelovati. Spodbudite jih, naj razmislijo, kaj je prav in kaj je narobe. Ali želijo prilivati olje na ogenj?

Dovolite otrokom, da vam povedo, kaj jih skrbi. Lahko jim rečete, da se verjetno bojijo, da bo zbolel nekdo, ki ga imajo radi. Nato jim zagotovite, da se vedno lahko obrnejo na vas. Povejte jim, da jim boste vedno stali ob strani, če bo treba poskrbeti za njihovo varnost.

Vir: Časoris