Kaj se skriva za projekti razvojnega sodelovanja?

Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini so v društvu Focus opozarili, da je treba več pozornosti nameniti spremljanju financiranja razvojnih projektov. Čeprav so predstavljeni kot »razvojni«, lahko takšni projekti prinesejo tudi kopico nezaželenih posledic. V praksi javni denar, ki je namenjen razvoju, pogosto konča v projektih, ki situacijo zaradi uničevanja življenjskega okolja, nespoštovanja človekovih pravic ali povečanja družbene neenakosti še poslabšujejo. Pomemben korak za izboljšanje učinkovitosti razvojnega financiranja je zagotavljanje skladnosti različnih politik.

Zmanjševanje in odpravljanje revščine je eden od prepoznanih ciljev mednarodnega razvojnega sodelovanja. Dejavnosti naše države na tem področju opredeljuje Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije. Ravno v teh dneh poteka javna obravnava Resolucije, ki bo veljala do leta 2030, zato je primeren trenutek, da pogledamo, ali dejavnosti slovenskega razvojnega sodelovanja res dosegajo cilje, ki so zastavljeni.

Ko pogledamo projekte razvojnega sodelovanja, ugotovimo, da v številnih primerih obstaja velik razkorak med cilji in prakso. Razstava in publikacija Na zlomljenih krilih razvoja, ki so ju pripravili v društvu Focus, izpostavljata nekaj primerov razvojnega sodelovanja, kjer prihaja do velike neusklajenosti med razvojnimi cilji ter javnimi in zasebnimi investicijami. Čeprav so predstavljeni kot »razvojni« projekti, prinašajo kopico nezaželenih posledic. V praksi javni denar, ki je namenjen razvoju, pogosto konča v projektih, ki situacijo zaradi uničevanja življenjskega okolja, nespoštovanja človekovih pravic ali povečanja družbene neenakosti še poslabšujejo. Nemalokrat se celo zgodi, da javni denar podpira tiste, ki podpore ne rabijo, uničuje pa življenja tistih, ki jim je bil namenjen. Za nameček koristi razvojnih projektov pogosto ne ostanejo v lokalni skupnosti; celo nasprotno: lokalni skupnosti ostane škoda, dobiček pa gre v roke pogosto neznanim lastnikom verige slamnatih podjetij.

Financiranje razvojnih projektov in razvojnega sodelovanja je dobrodošlo ter nujno potrebno, vendar pa ga je treba budno nadzorovati. Praksa namreč kaže, da je potrebno za dobre projekte narediti obsežne sistemske spremembe politik in ukrepov v razvojnem financiranju.

Zato mora Slovenija v svojih politikah razvojnega financiranja zagotoviti, da so skladne z ostalimi politikami. Prav tako se mora zavzemati za to, da so usklajene tudi politike finančnih institucij, katerih članica je, saj je za njihovo delovanje soodgovorna.

Predvsem je pomembno zagotoviti spoštovanje že sprejetih načel, politik ali predpisov. Praksa žal kaže, da v številnih primerih napisano ni izvedeno, kar vodi v neučinkovito trošenje javnega denarja. Politike ali predpisi o spoštovanju človekovih pravic in informiranju ter vključevanju javnosti med drugim igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju sprejemljivosti in učinkovitosti projektov. Če se kršijo, prihaja do neučinkovitih projektov, ki ne prinašajo koristi lokalnim prebivalcem.

Ključnega pomena je tudi to, da se zavedamo, da je razvojno sodelovanje namenjeno doseganju ciljev trajnostnega razvoja, ne pa širjenju gospodarske dejavnosti naših podjetij v tujino. V Sloveniji pogosto zmotno zamenjujemo razvojno sodelovanje s promocijo slovenskega gospodarstva in ob prenovi Resolucije bi morali takšnemu pojmovanju narediti konec.

Pomembno je tudi zavedanje, da je naloga vseh nas, da spremljamo, kakšne razvojne projekte podpiramo z javnim denarjem: takšne, ki koristijo razvoju lokalne skupnosti, ali takšne, ki uničijo možnost za preživetje lokalne skupnosti, da bi lahko dobički šli v roke multinacionalnih korporacij. Neposredno od institucij ali pa preko slovenskih predstavnikov v finančnih institucijah moramo zahtevati, da se spoštujejo človekove pravice ter pravice lokalnih skupnosti in njihovo okolje.