Kaj morate vedeti o vplivu podnebnih in okoljskih sprememb na migracije

Konferenca ZN o podnebnih spremembah 2019, znana kot COP (Conference of the Parties) 25, je predstavljala odlično priložnost za izboljšanje razumevanja podnebnih sprememb in migracij. Na temo podnebnih migracij se povečuje število študij, v prvi polovici leta 2020 pa je IOM objavil članek s ključnimi ugotovitvami pregleda skoraj 150 študij.

Videti je, da so postale podnebne in okoljske spremembe naša “normalnost”. Leto 2019 je zaznamovalo izjemen mednarodni odziv na t. i. “novo normalnost”: v več kot 100 državah so milijoni protestirali, šolarji so “štrajkali” po navdihu 16-letne Grete Thurnberg. Konec novemba se je neukrepanju uprla tudi narava sama. V ironičnem preobratu so vode preplavile dvorane beneškega sveta le nekaj minut po tem, ko je ta zavrnil ukrepe v boju proti podnebnim spremembam. Narava se ja “upirala” naprej, tudi v letu 2020…

Če je ogrevanje planeta, naraščanje morske gladine in ekstremni vremenski pojavi, kot so cikloni ter poplave, naša resničnost in prihodnost, kaj to pomeni za migracije? Tega se dotika prispevek IOM-a.

Štiri vprašanja, na katera odgovarja publikacija, so:

  • ali bodo spremembe v okolju, kot so povečano število orkanov, požarov in poplav (t. i. nenadnih dogodkov), vplivale na migracije,
  • ali bodo zaradi dviga morske gladine in suše (t. i. počasnih dogodkov) ljudje migrirali,
  • kakšne so povezave med podnebnimi migracijami in konflikti?
  • zakaj se nekateri preselijo in drugi ne.

Odgovori niso novi. Ponavljajo se in poudarjajo tisto, kar strokovnjaki opozarjajo že leta.

Spol in družbene ter ekonomske razmere vplivajo na ranljivost in migracije

Vloge spolov lahko vplivajo na ranljivost v primerih nevarnosti in nesreče, v najslabšem primeru pa lahko vplivajo tudi na mobilnost. Ena študija (1994) o vplivih katastrof v Bangladešu je pokazala, da so ženske predstavljale 90 % smrtnih žrtev poplav (Flavell, Melde and Milan, 2020: p 18). Eden od razlogov je, da so opozorila prejemali moški, ki jih niso posredovali naprej, socialne norme pa so prepovedovale ženskam zapuščati domove brez moškega sorodnika. Čeprav ni široko raziskano, so lahko ranljivi zaradi socialnih norm tudi moški. Druga študija (2007) o orkanu Mitch je pokazala, da so socialne norme vplivale na ranljivost moških. Te so namreč usmerile moške k večjemu tveganju, kot so poskusi reševanja preživelih (Flavell, Milan in Melde, 2020: str. 47).

Na ranljivost in odziv vplivata tudi družbeni in ekonomski razvoj. Sodeč po poročilu Centra za spremljanje notranjega razseljevanja (Internal Displacement Monitoring Centre), je tveganje za razseljenost večje v manj razvitih državah. V primeru orkana Katrina so študije, kot sta Laska in Morrow (2006), pokazale razlike v vzorcih razseljevanja med ekonomsko premožnimi skupnostmi in prikrajšanimi skupnostmi. Revnejši so bili veliko bolj verjetno razseljeni v razmerah ranljivosti ali niso mogli odditi. Poleg tega niso imeli finančne “podlage”, ki je potrebna v obdobju okrevanja po nesreči in ki olajša selitev (Flavell, Melde in Milan, 2020: str. 17).

Politika in načrti so pomembni

Politike in načrti, kot so sistemi zgodnjega opozarjanja in načrti za evakuacije, lahko blažijo posledice naravnih nesreč. Manj verjetno je, da je v krajih, ki imajo politiko, ki ureja področje, veliko ljudi razseljenih (Flavell, Melde in Milan, 2020: str. 18). Kuba predstavlja idealen primer. Kubance se namreč vse življenje ozavešča o tem, kaj storiti v primeru orkana (IDMC, 2018: str. 44).

Odzivi na dvig morske gladine so različnih oblik

Ko se pogovarjamo o dvigu morske gladine, ne govorimo izključno o poplavah – obstajajo številni primeru, kako dvig morske gladine vpliva na okolje in traja kar nekaj časa, preden postane okolje manj ustrezno za bivanje. Prihaja na primer do zasoljevanja podtalnice in kmetijskih zemljišč ter do erozije (Flavell, Melde in Milan, 2020: str. 20). Ko sčasoma pride do občutnega zmanjšanja pridelka ali ko je ogrožena razpoložljivost pitne vode, pričnejo ljudje razmišljati o selitvi. Primer tega so “države v razvoju”, ki nimajo sredstev za alternativno oskrbo z vode – naprave za razsoljevanje ali preusmerjanje rek (Flavell, Melde in Milan: st: 23).

Ljudje se na dvig morske gladine tako odzivajo drugače. Prihaja lahko do začasnih ali sezonskih migracij delovne sile, trajnih migracij, notranjih ali mednarodnih migracij, itd. Po drugi strani ti odzivi vplivajo na ranljivost ljudi (Flavell, Melde in Milan, 2020: str. 22).

Povezave med konflikti in podnebnimi migracijami so zapletene in niansirane

Medtem, ko povezujemo (podnebne) migracije s konflikti v državah prejemnicah, jasne vzročno-posledične povezave ni. Ali pride do konflikta v državah prejemnicah, je odvisno od več dejavnikov – na primer od vrste, časovnega okvira migracij, prisotnosti drugih sil, itd. (Flavell, Melde in Milan, 2020: str. 30).

Študije kažejo, da obstajajo večje možnosti za konflikt, če migrira večje število ljudi v relativno kratkem obdobju v države z obstoječimi izzivi (Flavell, Melde in MIlan, 2020: str. 31). Študije tudi kažejo, da podnebne migracije povzročajo manj konfliktov v državah prejemnicah. Kje je razlog? Vojne na primer sprožijo velike begunske tokove v sosednje države, kjer prebivalstvo vidi begunce kot grožnjo zaradi drugačnega etničnega porekla, jezika in kulture. Podnebne nesreče po drugi strani običajno sprožijo notranje migracijske tokove v migrantom bližje skupnosti (znotraj države).

Zaznavanje tveganj vpliva na odločitve, da ostanemo

Ljudje se lahko iz različnih razlogov odločijo, da ostanejo v okolju, ki se spreminja in jih ogroža. Pomembno vlogo pri odločitvi, da ostanejo, igra zaznavanje tveganja (Flavell, Melde in Milan, 2020: str. 35). Nekateri ostanejo, ker se preprosto ne zavedajo tveganja. Nekateri se zavedajo nevarnosti, vendar ne pričakujejo večje katastrofe. Spet tretji pričakujejo katastrofo, vendar ne predvidijo večje izgube. Nekateri pa morda želijo ostati in se prilagoditi spremembam v okolju.

Z naraščajočo rastjo prebivalstva in urbanizacijo zdaj več ljudi živi na območjih, ki so izpostavljena tako nenadnim kot počasnim okoljskim spremembam. Odločevalci zato postavljajo razširjenost t. i. “nepremične populacije” na ogroženih območjih v ospredje (Flavell, Melde in Milan, 2020: str. 35).

Mnogi ostanejo ujeti zaradi pomanjkanja finančnih (in drugih) sredstev

Migriranje omogoča kapital:

  • finančni (bogastvo, dostop do posojil, sredstva za prevoz in možnost nastanitev v novem okolju),
  • družbeni (mreža znancev, družinskih članov, itd. v novem okolju).
  • človeški (spretnost, znanje).

Ujeta populacija je lahko med najbolj ranljivi za vplive podnebnih sprememb. Če posamezniki ne morejo migrirati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, lahko podnebne spremembe ogrozijo njihovo preživetje, kar povzroči nadaljnje izčrpavanje kapitala, potrebnega za selitev (Flavell, Melde in Milan, 2020: str. 37).

Čeprav je morda najlažje poenostaviti povezave med podnebnimi spremembami in migracijami, so povezave v resnici zapletene, večidimenzionalne in posredne. Ne smemo prezreti drugih dejavnikov, kot so družbeni razvoj, ekonomski razvoj, spol, upravljanje v državi in politični kontekst.

Boljše razumevanje te zapletenosti kaže, da se podnebne spremembe in migracije dotikajo številnih politik. Zato je potreben celovitejši, skladnejši pristop praks in politik.

Vir: zapis je prevod in povzetek publikacije na portalu Migration Data Portal