Infografika_spolne kvote

IPES objavil neodvisno raziskavo o enakosti spolov

Državnozborske volitve so sicer že za nami, a izsledki raziskave Volitve 2018: raziskava o enakosti spolov v politiki, ki so jo na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov, pod budnim očesom članice Strokovnega sveta dr. Milice Antić Gaber, izvedli pred volitvami, so še vedno aktualni. 

Vse politične stranke, ki jim je javnomnenjska anketa agencije Delo stik med 29. marcem in 5. aprilom pokazala več kot 1 % glasov na volitvah, so povprašali o njihovih percepcijah enakosti spolov v Sloveniji. Vsem so zastavili zgolj tri vprašanja:

  • Kaj razumete pod pojmom enakost spolov?
  • Ali se vam zdi, da je v Sloveniji za enakost spolov ustrezno poskrbljeno?
  • Za kakšne ukrepe na področju zagotavljanja enakosti spolov in enakih možnosti žensk in moških bi si prizadevali v Državnem zboru?
Odgovore na vprašanja jim je poslalo 11 od 17 analiziranih političnih strank, in sicer (stranke so razvrščene v vrstni red glede na čas prejema njihovih odgovorov): Nova Slovenija (NSi), Slovenska ljudska stranka (SLS), Stranka Alenke Bratušek (SAB), Solidarnost, Socialni demokrati (SD), Zedinjena Slovenija (ZS), Levica, Stranka modernega centra (SMC), Lista Marjana Šarca (LMŠ), Lista Andreja Čuša in Zelenih Slovenije (LAČiZS) in Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), medtem ko odgovorov niso prejeli od Slovenske demokratske stranke (SDS).
Infografika_aktualnost aspektov enakosti spolov Infografika_spolne kvote

Iz prejetih odgovorov lahko v tem trenutku sklepamo, da stranke prav zaradi različnega razumevanja tega, kaj pomeni enakost spolov zagovarjajo tudi različne politike na tem področju.  Pri tem smo lahko opazili vzporedni vsaj dve doktrini – tisto, ki termin ‘enakost spolov’ sprejema ter ga brez težav uporablja pri snovanju ukrepov ter tisto, ki se na vse pretege trudi izpodbijati takšno razumevanje z argumentom, da gre pri uporabi besedne zveze ‘enakost spolov’ za odpravljanje ‘bioloških razlik’, ki pa so po njihovem mnenju pomembne, potrebne in nekaj naravnega. Takšno razumevanje pa potem pri predlaganih ukrepih vodi prav v poglabljanje družbenih razlik med spoloma in utrjevanje obstoječa spolnega reda, ki temelji na moški dominaciji.

Zaključki raziskave

Ukrepi na področju enakosti spolov so zapisani tudi v Agendi 2030 za trajnostni razvoj, h kateri se je zavezala tudi Slovenija, in sicer v 5. cilju trajnostnega razvoja.