»Intercultural Dialogue for a Sustainable Mediterranean«

V francoskem parlamentu je 15. oktobra potekala konferenca »Intercultural Dialogue for a Sustainable Mediterranean« v organizaciji Fundacije Anne Lindh (Anna Lindh Foundation – ALF) in Unije za Sredozemlje (Union for the Mediterranean). Cilj konference je bil osvetliti odnos med podnebnimi spremembami in medkulturnim dialogom v luči decembrske podnebne konference v Parizu in razviti skupne pobude. V popoldanskem delu konference so predstavniki civilnodružbenih organizacij in parlamentov evro-sredozemskega prostora razpravljali o ključnih sporočilih civilne družbe pred podnebno konferenco v Parizu. V imenu slovenske mreže ALF se je konference udeležila Adriana Aralica s platforme SLOGA.

Strokovnjaki na področju medkulturnega dialoga in podnebnih sprememb iz evro-sredozemske regije so predstavili, kako lahko medkulturni dialog neposredno prispeva k razvoju prilagoditvenih zmogljivosti, ukrepov in pobud za naslavljanje podnebnih sprememb na regionalni, čezmejni, nacionalni in lokalni ravni. Na dogodku so sodelovali tudi predstavniki civilnodružbenih organizacij iz Alžirije, Egipta, Finske, Francije, Italije, Jordanije, Palestine, Slovenije, Tunizije in Velike Britanije.

Francoska državna sekretarka za razvoj in frankofonijo Annick Girardin je poudarila, da je potrebno takojšnje ukrepanje, saj bo jutri že prepozno. Zagotavljanje dialoga je ključno za prihodnost celotnega planeta. Kot je izpostavila predsednica ALF Elisabeth Guigou, medkulturni dialog predstavlja most med posamezniki in državami. Območje Sredozemlja je zelo ranljivo za posledice podnebnih sprememb. Pozvala je k ambiciozni zavezi držav na podnebni konferenci v Parizu in opozorila na vlogo nevladnih organizacij pri ozaveščanju splošne javnosti. Predsednik maroškega parlamenta in parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje Rachid Talbi El Alami je dodal, da je pri okoljskih politikah sodelovanje civilnodružbenih organizacij ključnega pomena. Generalni sekretar Unije za Sredozemlje Fathallah Sijilmassi je izpostavil, da je regionalno sodelovanje priložnost za konkretne pobude za trajnostni razvoj. Djaheezah Subratty s Programa Združenih narodov za okolje (United Nations Environment Programme – UNEP) se je strinjala, da se kljub potrebi po politikah za naslavljanje podnebnih sprememb na globalni ravni regionalna raven ključna za izvajanje ukrepov.

Panelisti so izpostavili povezanost razvojnih tematik in podnebnih sprememb – oba izziva je potrebno naslavljati koherentno, razpravljali pa so tudi o aktualnih migracijskih tokovih in povezavi s podnebnimi spremembami. Nicolas Debaisieux, svetovalec generalnega sekretarja Unije za Sredozemlje, je vprašanje razvoja in podnebnih sprememb primerjal z dilemo, kaj je bilo prej – kokoš ali jajce. Predstavljene so bile civilnodružbene pobude, ki posameznikom približajo medsebojno povezanost globalnih izzivov, npr. Good Water Initiative, ki jo izvaja EcoPeace Middle East. Munqeth Mehyar, predsednik in jordanski direktor EcoPeace Middle East, je izpostavil dostop do pitne vode kot ključno vprašanje. Pobude za naslavljanje podnebnih sprememb so lahko uspešne le, če se jih hkrati naslavlja na lokalni ravni (na lokalni ravni je potrebno identificirati in mobilizirati agente sprememb) ter na ravni politik. Nikos Chrysogelos, strokovnjak za zeleno in socialno ekonomijo, je opozoril, da za naslavljanje podnebnih sprememb potrebujemo globalno vizijo, nove ideje in sodelovanje. Pozabiti ne smemo niti na lastništvo nad okoljskimi vprašanji, saj tveganja podnebnih sprememb predstavljajo skupno grožnjo vsem. Jaroslav Mysiak z Evro-sredozemskega centra za podnebne spremembe (Euro-Mediterranean Center on Climate Change) je poudaril, da je za učinkovito naslavljanje podnebnih sprememb sodelovanje potrebno nadgraditi v trajna in odgovorna partnerstva.

Okoljska vprašanja, ki so posledica podnebnih sprememb, so v kontekstu trajnostnega razvoja ključna dimenzija, ki mora biti naslovljena v evro-sredozemskem prostoru. Kot opozarja ALF, mora biti medkulturni dialog vključen v odločanje in boj proti podnebnim spremembam s ciljem preprečevanja konfliktov ter krepitve socialne kohezije in upravljanja virov.