Indeks trajnosti civilnodružbenih organizacij (CSOSI) za Srednjo in Vzhodno Evropo ter Evrazijo

Izšla je 22. izdaja poročila Indeks trajnosti civilnodružbenih organizacij (CSOSI) za Srednjo in Vzhodno Evropo ter Evrazijo, ki je namenjeno spremljanju pogojev za delovanje civilnodružbenih organizacij v 24 državah, tudi Sloveniji. Trajnost civilnodružbenih organizacij v Sloveniji se je v letu 2018 na splošno rahlo izboljšala, predvsem zaradi sprejetja Zakona o nevladnih organizacijah, ki je ugodno vplival na pravno okolje, okrepila pa se je tudi finančna sposobnost, saj se je bistveno povečal obseg javnega financiranja.

Na porastu so tudi partnerstva med CDO in drugimi sektorji, kljub negativnim zgodbam v medijih pa se je na splošno rahlo izboljšala tudi javna podoba, saj je poročanje oziroma prisotnost CDO in njihovih aktivnostih v medijih povečala.

Poročilo za Vzhodno in Srednjo Evropo ter Evrazijo ugotavlja, da je v letu 2018 za civilnodružbene organizacije v regiji in njihov razvoj najbolj zaznamovalo politično dogajanje (volitve, protesti), manjše izboljšave v finančni zmogljivosti CDO, nekateri nejasni predpisi, ki CDO nalagajo dodatne obveznosti (predvsem ukrepi na področju pranja denarja in financiranja terorizma in na področju varovanja osebnih podatkov), ter polarizacija oziroma razlikovanje odnosa do civilne družbe med organizacijami, ki izvajajo klasične storitve npr. na področju kulture, športa, mladih in socialne in dobrodelnosti, in tistimi, ki delujejo na področju zagovorništva in so kritične do vlade.  Kot tematika, ki deli javnost, so posebej izpostavljene migracije, CDO, ki delujejo na tem področju, pa so v opazno neugodnejšem položaju, kar se tiče podpore in odnosa tako države kot medijev, pri čemer je med primeri izpostavljena tudi Slovenija.

Poročilo CSOSI za Slovenijo lahko preberete tukaj.

Informacije o stanju v regiji oziroma primerjavo med državami najdete v celotnem Poročilu CSOSI za Srednjo in Vzhodno Evropo za leto 2018 – preberete ga lahko tukaj.

Vir: CNVOS