Ob letošnjem dnevu žena so na Ministrstvu za zunanje zadeve spomnili na humanistični in civilizacijski prispevek žensk, ki so pomagale oblikovati Splošno deklaracijo človekovih pravic, sprejeto pred 70 leti. 

Eleanor Roosevelt (ZDA), Hansa Mehta (Indija), Begum Shaista Ikramullah (Pakistan) in Minerva Bernardino (Dominikanska republika) so s svojo modrostjo, uvidevnostjo in predanostjo utirale pot za enakost in enakopravnost med spoloma v besedilu tega prelomnega dokumenta mednarodnega prava človekovih pravic. Tudi zaradi naštetih pionirk, ki so sodelovale v snovanju besedila Deklaracije, sprejeti dokument odseva terminologijo, ki polno vključuje vidik spola in enakopravnost moških in žensk glede uživanja vseh pravic in svoboščin.

Kot zapisano v prvem členu Deklaracije, se vsi ljudje rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice. Kljub temu je 70 let po njenem sprejetju enakost med spoloma marsikje še vedno nedosežena in se v velikem številu držav še zmeraj zdi nedosegljiva. In če ponovimo besede Eleanor Roosevelt, takrat predsedujoče Komisiji za človekove pravice in ene od vodilnih avtoric Deklaracije: “Človekove pravice se začnejo v malih krajih, v bližini naših domov – ki so nam tako blizu in so tako majhni, da jih ne moremo videti na nobenem zemljevidu sveta. To so kraji, kjer vsak moški, vsaka ženska, vsak otrok išče enake pravice, enake možnosti in enako dostojanstvo brez diskriminacije. Če te pravice nimajo tam nobenega pomena, potem ga nimajo tudi kjerkoli drugje. Brez skupne aktivnosti državljanov, da bi te pravice ohranjali na območju, kjer živimo, bomo zaman pričakovali napredek v velikem svetu.”

Zagotavljanje enakih možnosti in enakega obravnavanja žensk in moških je predpogoj za trajnostni razvoj, odpravljanje revščine, vključujočo rast in dobrobit družbe. Kljub zaznanemu in doseženemu napredku v zadnjih desetletjih, bo potrebno postoriti še veliko za dosego resnične enakosti in enakopravnosti med ženskami in moškimi po svetu. Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma za leto 2017 o enakosti spolov navaja, da bo dejanska enakost med spoloma na globalni ravni dosežena šele čez slabih 200 let. Na podlagi upoštevanih kriterijev v poročilu, je Slovenija uvrščena v sam vrh držav. Kljub temu številni izzivi ostajajo.

Krepitev moči žensk in enakost spolov imajo pomembno mesto tudi v slovenski zunanji politiki. Slovenija je močan zagovornik enakovrednega položaja žensk in krepitve njihove moči v okviru mednarodnih organizacij, v bilateralnih odnosih z državami in preko razvojnih projektov na terenu. S spodbujanjem enakosti spolov želimo pospešiti sodelovanje in širjenje dobrih praks, ki bodo stremele k doseganju dejanske enakosti spolov tako v Sloveniji kot v partnerskih državah. Na Zahodnem Balkanu se Slovenija preko projektov nevladnih organizacij osredotoča na krepitev vloge žensk in deklic ter spodbuja zaposlovanje ter uravnoteženo zastopanost žensk in moških na najvišjih položajih upravljanja in vodenja v gospodarstvu. Projektom v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni Gori, Makedoniji in Srbiji se pridružujejo tudi projekti ekonomskega in psihosocialnega opolnomočenja begunk v libanonskem begunskem taborišču Ein El Helwah ter sirskih mater in otrok v Jordaniji. V letošnjem letu bomo krepitev moči žensk podprli tudi v Podsaharski Afriki s projektom izobraževanja in ekonomskega opolnomočenja ranljivih skupin žensk v Ruandi.

S pridružitvijo različnim skupinskim izjavam Slovenija opozarja na še vedno neenak položaj žensk tudi na aktualnem zasedanju za človekove pravice, mdr. na posebne izzive, s katerimi se soočajo invalidne ženske in deklice, in na potrebo po zagotavljanju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v humanitarnih situacijah. Enakost spolov je ena ključnih prioritet članstva Slovenije v Svetu za človekove pravice v obdobju 2016-2018, kateremu v letošnjem letu tudi predsedujemo.

Translate »