Evropsko leto za razvoj – mnenje državljanov o razvoju, sodelovanju in pomoči

Januarja 2015 je bilo objavljeno posebno poročilo Eurobarometra na temo mnenja državljanov o razvoju, sodelovanju in pomoči, ki sovpada z evropskim letom za razvoj 2015. Poročilo pokriva sedem tematskih sklopov: ozaveščenost državljanov o evropskem letu za razvoj 2015; razumevanje razvojnih vprašanj; pomembnost podpiranja držav v razvoju; stališča o povečanju razvojne pomoči s strani Evropske unije (EU); osebna zaveza do vprašanj razvoja in osebna vpletenost v to področje; učinkovitost zmanjševanja revščine v državah v razvoju z uporabo različnih ukrepov; in znanje ter informacije o razvojni pomoči in s tem povezanimi vprašanji.

Glede na izsledke raziskave se zgolj približno desetina (12 odstotkov) državljanov EU zaveda, da v letu 2015 obeležujemo evropsko leto za razvoj 2015. Slovenija je pri tem malce nad povprečjem s 17 odstotki, medtem ko je na Madžarskem zaznana najvišja raven ozaveščenosti o evropskem letu za razvoj (24 odstotkov). Pri razumevanju razvojnih vprašanj je kot eden največjih izzivov v državah v razvoju prepoznano vprašanje zdravja, čemur sledita mir in varnost ter izobraževanje. Prebivalci Slovenije na prvo mesto postavljajo vprašanje zaposlitve in šele nato mir in varnost ter zdravje. Prav tako je na prvem mestu potreba po dostopnosti do zdravstvene oskrbe, čemur sledita dostop do pitne vode, sanitarij in energije ter do zaposlitve. V Sloveniji je tudi v tej točki na prvem mestu dostop do zaposlitve, čemur sledi dostop do zdravstvene oskrbe. Življenje v državi, kjer so zagotovljene človekove pravice je po tej raziskavi Eurobarometra najmanj pomembno ravno v Sloveniji (Švedska in Danska sta v tej točki na prvem mestu).

Zavedanje o pomembnosti pomoči državam v razvoju s strani EU se je v primerjavi z letom 2013 dvignilo za dva odstotka na 85 odstotkov, medtem ko se je odstotek ljudi, ki menijo, da razvojna pomoč ni pomembna, zmanjšal na 13 odstotkov. Podpora razvojni pomoči v Sloveniji narašča – v zadnjih dveh letih je podpora zrasla s 70 odstotkov v letu 2011 na 77 odstotkov odstotkov v letu 2013 – vendar je še vedno med najnižjimi v Evropski uniji.

Slovenci se v 63 odstotkih strinjajo, da bi moralo biti odpravljanje revščine v državah v razvoju glavna prednostna naloga Evropske unije, kar je pod povprečjem EU (64 odstotkov). Hkrati pa to ne bi smela biti glavna prioriteta nacionalnih vlad, meni 40 odstotkov Slovencev in 45 odstotkov državljanov EU. Velika večina prebivalstva je tudi prepričana, da pomembnost razvojne pomoči izhaja tako iz pozitivnih posledic v EU, ki jih ta prinaša, kot tudi moralne zaveze ter prispevka k bolj mirnemu in enakopravnemu svetu. Slovenci v vseh treh točkah malenkost zaostajajo za povprečjem EU.

Slovenija je ena od tistih držav, kjer večina anketirancev meni, da bi se morale naše zaveze k razvojni pomoči še povečati (21 odstotkov, povprečje EU – 15 odstotkov). V primerjavi z evropskim povprečjem (50 odstotkov) Slovenci manj menijo, da lahko posamezniki odigrajo pomembno vlogo v boju proti revščini v državah v razvoju (37 odstotkov). Na splošno je razvidno, da osebna angažiranost Slovencev in Slovenk krepko zaostaja za evropskim povprečjem: odstotek vprašanih, ki so pripravljeni več plačati za živila in druge proizvode iz držav v razvoju, je v Sloveniji za dobrih 10 odstotkov nižji kot na ravni EU (38 odstotkov Slovencev oz. 49 odstotkov Evropejcev). Potrebno je še poudariti, da je Slovenija v samem evropskem vrhu po stopnji prostovoljstva – druga največja stopnja prostovoljstva skupaj z Nizozemsko (obe državi 10 odstotkov), pred njima je le Luksemburg (12 odstotkov). V primerjavi z anketiranci v vseh drugih državah članicah EU se v Sloveniji precej manj anketirancev strinja, da so donacije organizacijam, ki pomagajo državam v razvoju (50 odstotkov, EU povprečje 60 odstotkov), ali uradna razvojna pomoč (46 odstotkov, EU povprečje 63 odstotkov) učinkovit način zmanjševanja revščine v državah v razvoju. Slovenija se giblje blizu povprečja EU (77 odstotkov), saj dve tretjini prebivalstva primarno prejema informacije o razvojni pomoči in s tem povezanimi vprašanji preko televizijskih novic. Specializirane spletne strani, namenjene razvojni problematiki, so relevantne zgolj za 5 odstotkov prebivalstva v Sloveniji (povprečje EU znaša 6 odstotkov).