Evropski poslanci Peterle, Fajon in Šoltes za enoten odziv na migracijsko vprašanje

Na razpravi o razvojnih izzivih, ki sta jo 18. septembra v Hiši Evropske unije organizirala SLOGA in Informacijska pisarna Evropskega parlamenta, so se evropski poslanci Lojze Peterle, Tanja Fajon in dr. Igor Šoltes strinjali, da prihod večjega števila beguncev v Evropo zahteva enoten odziv – dogovoriti se je potrebno tako o kratkoročnih kot tudi o dolgoročnih ukrepih. 

Razprava, ki je potekala pred pričetkom Vrha Združenih narodov za sprejem post-2015 razvojne agende v New Yorku, je naslovila aktualne globalne izzive. Tanja Fajon je med ključnimi izzivi izpostavila podnebne spremembe (številke okoljskih beguncev bodo zagotovo še večje kot aktualne številke beguncev), energetiko, izzive trgovine z ljudmi in dostop do pitne vode. Peterle je kot prioriteto razvojnega sodelovanja poudaril miroljubne in vključujoče družbe, ki so predpogoj za uresničevanje človekovih pravic. Dr. Šoltes je opozoril na pomen ustreznih davčnih sistemov za učinkovitost razvojne pomoči in izpostavil, da so kljub kompleksnosti mednarodne politike razvojni cilji premalo zavezujoči – zagotovo je izziv globalnih vprašanj neobstoj globalnega nadzornika.

 V razpravi, ki jo je moderirala novinarka Maja Ratej, so evropski poslanci naslovili tudi aktualno begunsko vprašanje. Dr. Šoltes je izpostavil, da je Evropa pred težko preizkušnjo oz. na moralnem razpotju, kot se je izrazila Fajon, ki je begunsko krizo opredelila kot krizo Evropske unije. Peterle je bil kritičen do dinamike reševanja migracijskih vprašanj, saj je potrebno reševati vzroke težav, s čimer sta se strinjala tudi Fajon in dr. Šoltes – potrebni so tako kratkoročni kot dolgoročni ukrepi. Peterle je kot ključno oviro poudaril pomanjkanje politične volje, s čimer se je strinjala tudi Fajonova, ki je dodala, da so politični odločevalci do zdaj spodleteli pri naslavljanju begunskega vprašanja. Nevladne organizacije in prostovoljci so tisti, ki danes rešujejo begunsko vprašanje. »Število beguncev je obvladljivo, instrumenti so na razpolago – vprašanje je, ali jih želimo uporabiti.« Zaključila je, da gre za »hipokrizijo – za krize je soodgovorna Evropa, kot celina, ki je postavila visoke standarde spoštovanja človekovih pravic, ki jih želi uveljaviti v svetu.« Glede odgovornosti je dr. Šoltes dodal: »Čigavi so prstni odtisi v državah, iz katerih begunci bežijo?«

Peterle je povedal, da prihod večjega števila beguncev predstavlja socialni in kulturni izziv za Evropo, vendar je izrazil željo, da se slovenska politika ne bi polarizirala na to temo. Fajon je poudarila vidik, da se Evropa spreminja, kar je priložnost, posebej glede na staranje prebivalstva, zato ne smemo ustvarjati strahov, ampak sta ključna čut do sočloveka in moralna odgovornost za zagotavljanje dostojnega življenja. Evropski poslanci so se strinjali o kompleksnosti begunskega vprašanja. Peterle je povedal, da je begunsko vprašanje pokazalo, da nobena država ne more sama odgovoriti na nobeno globalno vprašanje.

SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč ter Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji sta razpravo z evropskimi poslanci o razvojnih izzivih organizirala skladno s ciljem evropskega leta za razvoj 2015 – spodbuditi razpravo in kritičen premislek o aktualnih razvojnih izzivih. Leto 2015 je namreč za mednarodno razvojno sodelovanje prelomno zaradi sprejemanja nove razvojne agende.