V času, ko v Sloveniji oblikujemo novo resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju do 2030, se dogajajo strateški premisleki o povečanju učinkovitosti razvojnega sodelovanja tudi v Evropski uniji. Po velikih in temeljitih spremembah globalnega okvira v letu 2015 s sprejemom globalne Agende 2030 za trajnostni razvoj morajo Evropska unija in države članice prilagoditi svoj političnI okvir na področju razvoja, ki ga poznamo pod naslovom Evropsko soglasje o razvoju, sprejetem decembra 2005. V njem so očrtali izzive pri izkoreninjanju revščine in spodbujanju trajnostnega razvoja ter zaveze Evropske unije za spopadanje z njimi. Evropsko soglasje je bilo oblikovano kot skupna izjava Evropskega Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije.

Soglasje je bilo nadgrajeno z Agendo za spremembe, leta 2011 sprejeto strategijo zmanjševanja revščine, ki je uvedla ključne spremembe pri dodeljevanju razvojne pomoči EU.

Z objavljenim načrtom za spremembo evropskega soglasja o razvoju Evropska komisija načrtuje nasloviti vidike razvojnega sodelovanja pri implementaciji Agende 2030, globalnega dogovora o ciljih trajnostnega razvoja.

Spremembo soglasja je treba obravnavati v luči drugih pobud EU, pomembnih za izvajanje Agende 2030, Akcijske agende iz Adis Abebe o financiranju za razvoj, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, sporazumov iz Sendaia in Busana o učinkovitosti razvojne pomoči. Zelo pomembno bo okrepiti skladnost politik za razvoj, njihovo komplementarnost in usklajenost izvajanja na ravni EU in med članicami. Pričakujemo lahko tudi večjo pozornost razmerju med razvojem in varnostjo, tema ki pridobiva na teži. Hkrati bo to tudi priložnost, da se duha Agende 2030 za trajnostni razvoj – predvsem univerzalnosti in celovitosti navzame tudi evropski politični konsenz do leta 2030. Evropska razprava na to temo, zastavljena vključujoče in participativno, bo lahko imela učinek tudi na vsebino slovenske politike mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki je prav kar v pripravi.

Agenda 2030 namreč vsebuje pomembne nove elemente, ki se po mnenju Evropske komisije ne odražajo ustrezno v sedanjih dokumentih razvojne politike EU. Ti med drugim vključujejo:

  • močnejšo integracijo treh dimenzij trajnostnega razvoja, s prepoznavanjem potrebe po skupni obravnavi revščine, socialnih zadev in degradacije okolja;
  • potrebo po ohranjanju, spodbujanju in varovanju svetovnih javnih dobrin, kot so zdravje ekosistemov, vključno z blaženjem in prilagajanjem na posledice podnebnih sprememb;
  • migracije, vključno z ustrezno obravnavo temeljnih vzrokov za migracije;
  • obravnavanje mešanih migracijskih tokov in migracij kot tveganj in priložnosti za razvoj;
  • nov poudarek na neenakosti znotraj in med državami;
  • ponovni zagon zagotavljanju enakosti spolov, vključno s spolnimi vidiki konfliktov  in obravnavo nasilja nad ženskami;
  • ustvarjanje dostojnih delovnih mest in krepitev sistemov socialne zaščite;
  • večji poudarek na mirni, pravični in vključujoči družbi, dobro upravljanje, človekove pravice (vključno s svobodo mišljenja, vesti in veroizpovedi) in varnostjo in razvojem.
SLOGA bo seveda ves proces budno in proaktivno spremljala tudi znotraj evropske mreže CONCORD, da bomo zagotovili slovenski vložek v tej razpravi ter izvajala dejavnosti, da bodo zahteve civilne družbe odzvanjale tudi v nacionalnih dokumentih.
Translate »