Evropejci podcenjujemo pomemben vzrok migracij iz podsaharske Afrike: podnebne spremembe

Podnebne spremembe vplivajo na migracije, vendar so povezave med migracijami in podnebnimi spremembami polimorfne in direktno vzročno pripisovanje običajno ni možno. Migracije običajno niso posledica enega samega dejavnika. Gre za zapletene procese, v katerem sodelujejo politični, gospodarski, podnebni in demografski dejavniki. Na migracije podnebne spremembe zagotovo vplivajo, vendar jih pogosto ne povzročajo izključno.

Podnebne spremembe še posebej vplivajo na migracije iz Afrike iz različnih razlogov: celina je odvisna od svojih naravnih virov in kmetijstva, na katerega podnebne spremembe najprej vplivajo; imajo slabšo infrastrukturo, ki bi jih ščitila pred poplavami; Za afriške države so pogoste značilne šibke institucije, ki se niso sposobne prilagoditi podnebnim spremembam; in nenazadnje, zaradi revščine je prebivalstvo nezmožno se prilagoditi na podnebne spremembe.

Še posebej je ogrožena Podsaharska Afrika. Ta je močno odvisna od kmetijstva, ta pa od 3-4 mesečne deževne sezone, ki napolni jezera in reke, ki nato namakajo polja. Vendar igrajo tudi drugi dejavniki pomembno vlogo. V zadnjih 50 letih je degradacija zemljišč, rasti prebivalstva in napačnih podnebnih in razvojnih politik prispevala k ranljivosti ter migracijam. Podnebne spremembe so torej le eden izmed številnih dejavnikov.

Na primer, jezero Čad (ki meji na Čad, Niger, Nigerijo in Kamerun) se je od šestdesetih let zmanjšalo za 90 %. V regiji je od jezera prehransko odvisnih približno 30 milijonov ljudi. Izrazito znižanje vodostaja ogroža skoraj 7 milijonov ljudi. V dolini jezera Čad so podnebne razmere pastirje prisilile, da so se premaknili proti jugu, zaradi česar prihaja do konfliktov med različnimi skupnostmi v regiji. Podnebne spremembe moramo torej razumeti kot »množitelje groženj«. Povečajo nestabilnost v povezavi z gospodarskimi, socialnimi in političnimi pritiski. Poročilo o notranje razseljenih osebah iz leta 2019 ocenjujejo, da je dolino jezera zapustilo okoli 4,2 milijona prebivalcev Nigerije, Čada in Kameruna.

lake-chad-4-728

Izginjajoče jezero Čad

Države v Podsaharski Afriki so, svetovno gledano, najbolj odvisne od kmetijstva, ki pa je spet odvisen od podnebnih razmer. Trenutno v Nigerju živi več kot 41 % ljudi pod pragom revščine. Podobno je v drugih državah: v Burkini Faso 40.1 %, v Maliju 42.7 % in Nigeriji 40 %. Če upoštevamo, da približno 60 % ljudi v Podsaharski Afriki dela v kmetijstvu, ni težko razumeti morebitne uničujoče posledice podnebnih sprememb.

RTEmagicC_drought-24649_3236-small.jpg

Suše ogrožajo prehransko varnost (FAO)

Kombinacija revščine, odvisnosti od kmetijstva, poslabšanja okolja in rasti prebivalstva vodi v začaran krog, zaradi katerega strokovnjaki napovedujejo večje število razseljenih oseb. Število razseljenih oseb zaradi naravnih nesreč je nižje v primerjavi s številom razseljenih zaradi konfliktov. Vendar številke vzbujajo skrb. Leta 2019 smo zabeležili 3,4 milijona razseljenih oseb zaradi podnebnih sprememb, kar predstavlja eno največjih v regiji.

Vročinski valovi in višje površinske temperature ter motnje v vodnih ciklih bodo vodili v bolj pogoste suše. Še posebej bodo prizadete sušne regije, kot so Magreb, Egipt, Sudan, deli južne Afrike ter območja Velikih jezer v vzhodni Afriki. Strokovnjaki napovedujejo prepletanje več vzrokov, ki bodo vodili v to: postopna degradacija okolja, revščina, urbanizacija in politična nestabilnost. Notranje razseljevanje se bo povečalo, toda širjenje puščave in izginjanje obalnih regij lahko vodi v večje odseljevanje. Težko je sicer napovedati, koliko ljudi se bo odločilo za izselitev. Razpoložljivi podatki ne kažejo na množično selitev iz Afrike. Vendar pa bodo družbeno-ekonomski razvoj, rast prebivalstva in podnebne spremembe zagotovo povzročili večje razseljevanje v in izven Afrike kot ga je danes.


 Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 15 evropskih organizacij civilne družbeCilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financira Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR).