enakost spolov

Enakost spolov

Enakost žensk in moških je opredeljena v mnogih mednarodnih in domačih dokumentih, z njo se ukvarjajo številne organizacije. Na ravni Organizacije združenih narodov je najpomembnejša Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, na ravni Sveta Evrope je poleg splošnih konvencij o človekovih pravicah pomembna še Konvencija o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, v Evropski uniji imamo kar nekaj direktiv, v Sloveniji pa je enakost spolov zagotovljena z Ustavo in številnimi zakoni – najsplošnejša sta Zakon o varstvu pred diskriminacijo ter Zakon o enakih možnostih žensk in moških. Enakost žensk in moških je pri nas na zakonodajni ravni na visoki ravni, žal pa na mnogih področjih vsakdanjega življenja še ne moremo govoriti o enaki udeležbi, zastopanosti in družbeni moči žensk in moških

Kaj je enakost žensk in moških?
Če želimo odgovoriti na to vprašanje, je smiselno, da najprej povemo, kaj enakost žensk in moških ni: ni istost. Enakosti spolov ne smemo razumeti kot istosti ali podobnosti žensk in moških, saj, kot mnogi zmotno mislijo, ne temelji na zanikanju, ampak sprejemanju razlik oziroma drugačnosti med ženskami in moškimi ter enakem vrednotenju teh razlik in različnih družbenih vlog. To pomeni, da se politika enakosti spolov zavzema za resnično partnerstvo med ženskami in moškimi ter delitev odgovornosti pri odpravljanju neravnovesij v javnem in zasebnem življenju. Ko torej govorimo o enakopravnosti spolov, enakovrednosti, o enakih možnostih, o enakih pravicah, enakem dostojanstvu itd., govorimo ravno o tem, kar je pod skupnim imenom zajeto v pojmu enakost spolov. Enakost spolov se sicer velikokrat enači z enakopravnostjo spolov. Ta pojem je ljudem bližji, vendar pomeni zgolj pravno enakost žensk in moških. Tovrstno razumevanje enakosti spolov pa je preozko in neustrezno. Sodobni koncept enakosti spolov torej vključuje tako formalno (de jure) kot dejansko (de facto) enakost; torej enakopravnost, ki se nanaša na formalno-pravno enakost, in enakost, ki se nanaša na dejanske situacije v odnosu med spoloma in zadeva realne okoliščine. Zakonsko zagotovljena enakost namreč še ni jamstvo za enakost v vsakdanjem življenju oziroma pravno-formalno enake pravice še ne privedejo same po sebi do izboljšanja položaja žensk in moških v družbi.

Definicija enakosti spolov je torej širša od definicije enakopravnosti oziroma pravne enakosti in pomeni, da so ženske in moški enako prepoznavni, imajo enako moč in so enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, da imajo enak položaj ter enake možnosti za uživanje vseh pravic in za razvoj osebnih potencialov, s katerimi prispevajo k  družbenemu razvoju, ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj. Enakost spolov se uresničuje z zagotavljanjem in uresničevanjem pravne enakosti, enakega obravnavanja oziroma nediskriminacije in enakih možnosti.

Zakaj je enakost žensk in moških nujna?
Enakost žensk in moških je ena ključnih sestavin vsake demokratične družbe. Če ženske in moški ne morejo polno sodelovati pri načrtovanju politik, ki vplivajo na življenje vseh, potem težko rečemo, da je družba demokratična, da so v njej slišani glasovi in obravnavane potrebe vseh skupin prebivalstva. Enako velja, če ženske in moški ne udejanjijo vseh svojih potencialov, ker jim okolica (družba) sporoča, da neko početje, poklic ali hobi ni primeren za njihov spol. Šele, ko vsi počnemo tisto, v čemer smo dobri in nas veseli, lahko pričakujemo, da bomo prispevali k družbenemu razvoju, od katerega bomo imeli koristi vsi, tako ženske kot moški.

Ključni vzrok za neenakost žensk in moških – spolni stereotipi
Ključni vzrok za neenakost žensk in moških na številnih področjih so spolni stereotipi – to je posplošeno in poenostavljeno dojemanje žensk in moških ter njihovih družbenih vlog. Nanje naletimo v vseh sferah življenja: v družini, vrtcu, šoli, službi, medijih, pri sami izbiri izobraževanja in zaposlitve, v športu, prostočasnih dejavnostih … Pogosto so tako vpeti v naše življenje, da jih sprejemamo kot samoumevne in se tako tudi obnašamo. Predstavljajo enega najbolj trdovratnih vzrokov za neenakost spolov v družbi, saj – med drugim – lahko vplivajo na ključne odločitve glede interesov, izobraževanja ter kariernih poti žensk in moških.

Srečujemo jih povsod okoli nas – zagotovo ste že kdaj slišali kaj v smislu ‘ženske so slabe voznice’, ‘moški so rojeni vodje’, ‘avtomobilčki so za dečke, punčke so za deklice’ itd. Čeprav je res, da so nekatere ženske slabe voznice, tega nikakor ne moremo posplošiti na celotno žensko populacijo. In obratno – slabi vozniki so tudi med moškimi, a tega ne moremo trditi za vse. Stereotipi so lahko omejujoči in lahko tudi nevarni – lahko prerastejo v predsodke, diskriminacijo ali celo nasilje do neke družbene skupine. Vplivajo na naša pričakovanja o obnašanju, mišljenju, čustvovanju. Vplivajo lahko na naš izbor smeri šolanja ali hobija. Vplivajo tudi na razdelitev dela v družini, na prikazovanje žensk in moških v medijih in oglaševanju. In posledično vplivajo na družbeni položaj in stopnjo enakosti žensk in moških v neki družbi.

Boj s spolnimi stereotipi je tek na dolge proge, saj so nekateri tako močno usidrani v naša življenja, da jih niti ne opazimo več. Poleg tega pa mediji, oglaševanje in popularna kultura mnogokrat ne ponujajo drugačnih – nestereotipnih – podob žensk in moških ter tako še bolj ukoreninjajo že tako zasidrane predstave o tem, kaj so primerna obnašanja, poklici, hobiji in ravnanja žensk in moških. Pomembno vlogo pri odpravljanju spolnih stereotipov imamo vsi. (Ne)enakost žensk in moških se začne v domačem okolju, nadaljuje skozi sistem vzgoje in izobraževanja, na trgu dela in na vseh ostalih področjih življenja.

Kje se kaže neenakost žensk in moških?
Slovenija je v globalnem in EU merilu na področju enakosti žensk in moških v dobrem položaju – na lestvici Globalnega indeksa enakosti spolov, ki ga pripravlja Svetovni ekonomski forum, zasedamo 7. mesto, po Evropskem indeksu enakosti spolov, ki ga pripravlja Evropski inštitut za enakost spolov, pa smo v EU na 10. mestu. Pa vendar nas do dejanske enakosti žensk in moških loči še veliko dela.

Neenakost žensk in moških se kaže na številnih področjih: kljub temu, da je žensk med prebivalstvom polovica, jih je občutno manj na mestih odločanja v politiki. Zgovoren je podatek, da imamo samo 8 % županj, 32 % mestnih in občinskih svetnic, 23 % poslank, 38 % EU poslank, v vseh letih pa je slovensko vlado vodila zgolj ena ženska. Podatki o položaju žensk na trgu dela kažejo, da je stopnja zaposlenosti žensk nižja od tiste pri moških, da je žensk več med brezposelnimi, da jih je enkrat več več zaposlenih s krajšim delovnim časom, da so skoraj desetino slabše plačane kakor moški in da jih je mestih odločanja v gospodarstvu občutno manj kakor moških, pa naj gre za predsednice (15 %) ali članice ( 23 %) uprav, generalne direktorice, predstavnice zaposlenih itd. Ženske so v Sloveniji, kakor tudi v večini drugih EU držav, bolje izobražene kakor moški – letno jih diplomira več (71 % na drugi bolonjski stopnji), pa vendar jih je na akademskih položajih manj (25 % rednih in 34 % izrednih profesoric), med članicami Slovenske akademije znanosti in umetnosti jih je od njene ustanovitve dalje zgolj 4 %. Neenakost se kaže tudi na številnih drugih področjih – gospodaric-upraviteljic kmetij je npr. samo 23 %, vsaka druga ženska je od dopolnjenega 15. leta doživela psihično, vsaka četrta telesno nasilje s strani svojega (bivšega) partnerja, stopnja tveganja revščine je pri ženskah večja – pri starejših ženskah kar dvakrat večja kot pri moških. Zaposlene ženske na leto za otroke skrbijo 520 ur več kakor moški in opravijo za 208 ur več gospodinjskega dela (skupaj bi to pomenilo več kakor 90 delovnih dni z 8-urnim delavnikom). Ženske so tiste, ki večinoma skrbijo za bolne otroke, kar slabša njihov položaj na trgu dela: mlade ženske težje dobijo zaposlitev, so pogosteje zaposlene za določen čas, starševstvo je za ženske mnogo večja ovira kariernega razvoja kakor za moške. Področij, kjer so v slabšem položaju moški, je mnogo manj: moški pogosteje posegajo po alkoholu in prepovedanih drogah – vzroke gre iskati tudi v tem, da je biti alkoholik ali narkoman družbeno veliko bolj sprejemljivo kot biti alkoholičarka ali narkomanka. Zaradi stereotipnih pričakovanj pa so moški velikokrat prikrajšani tudi za dejavno očetovstvo – delodajalci jih mnogokrat vidijo zgolj kot delavce brez družinskih obveznosti, ob razpadih družinskih skupnosti pa so otroci še vedno pogosteje dodeljeni materam.

Enakost spolov in krepitev vloge žensk in deklet imata pomembno vlogo tudi pri odpravljanju revščine v svetu. Čeprav se je položaj žensk na globalni ravni v zadnjih desetih letih marsikje izboljšal, zaposlene ženske še vedno zaslužijo približno 23 odstotkov manj kot moški, med nepismenimi odraslimi sta dve tretjini žensk, ženske imajo slabši dostop do osnovnega zdravstvenega varstva ipd. Zelo pomembno je, da bi vse deklice imele možnost osnovnega in srednješolskega izobraževanja. Po podatkih Organizacije Združenih narodov bi se v primeru, da bi vsa dekleta imela dostop od srednješolskega izobraževanja, zmanjšalo število smrti dojenčkov;  manj deklet bi se še v najstniških letih prisilno poročilo; manj bi bilo bolezni žensk in tudi ostalih družinskih članic in članov; dekleta in ženske bi bile manj izpostavljene nasilju vseh vrst; več bi zaslužile in posledično bi bilo veliko manj otrok lačnih in imeli bi več možnosti za obiskovanje šole in boljši dostop do zdravstvenih storitev.

Tudi Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 in pripadajoči cilji trajnostnega razvoja ne morejo biti doseženi, ne da bi zagotovili enakost spolov oziroma enake možnosti za vse. Agenda, ki je bila sprejeta jeseni 2015, predstavlja zgodovinski dogovor mednarodne skupnosti za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščite okolja za sedanje in bodoče generacije. Eden izmed 17 ciljev trajnostnega razvoja iz Agende je tudi enakost spolov in krepitev vloge žensk. Tako za doseganje tega cilja, kot tudi za doseganje vseh ostalih, si moramo prizadevati vsi, da jih bomo dosegli tako doma kot v svetu, če želimo, da bo svet prijazen prostor tudi za naše otroke.

Kaj lahko storimo?
Kratek odgovor je: mnogo. Lahko smo pozorni, da spolnih stereotipov ne vnašamo v svoje delo. Preko učnih gradiv in vsebin šolskih predmetov otroci spoznavajo tudi družbene vloge, pričakovanja, norme in vrednote. Govorimo tudi o tako imenovanem prikritem kurikulu, ki vsebuje številne stereotipe: od tega, kako so prikazani moški in ženski liki, odnosi med njimi, katere lastnosti so pripisane ženskam, katere moškim, katere dejavnosti opravljajo ženske in katere moški, različni sta tudi vidnost in obravnava enih in drugih. V zgodovinskih knjigah, npr. so prispevki pomembnih žensk redkeje predstavljeni kot prispevki pomembnih moških – vzrok je v tem, da so bili prispevki žensk skozi zgodovino manj vidni, pogosto spregledani in hitro pozabljeni. Mnogo lahko naredimo tudi s spodbujanjem deklic in dečkov k izboru dejavnosti, ki jih resnično veselijo, ne glede na to, da npr. tradicionalno njihov spol v njih ni zastopan; s tem, da se z otroki pogovarjamo o stereotipih v pravljicah, risankah in knjigah itd. Pomembno je tudi, da že otroke ozaveščamo o dogajanjih širše v svetu, tudi o položaju deklic in fantov ter žensk in moških. Več idej, kako to storiti, smo nanizali v publikaciji Aktivni.Vsi. Smernice za odpravljanje stereotipov ter krepitev enakosti žensk in moških.

Za konec …
Enakost žensk in moških nikakor ni tema, ob kateri bi lahko zamahnili z roko, češ, naj se z njo ukvarjajo feministke ali kdorkoli že. Enakost žensk in moških se tiče vseh nas: za svoje otroke in njihove otroke si zagotovo želimo najboljše. V ta paket sodi tudi želja, da bi odraščali v svetu, kjer bi lahko v celoti udejanjali svoje potenciale, živeli polno in zadovoljno življenje. Zagotovo si želimo, da hčerka postane predsednica uprave, računalniška programerka ali inženirka strojništva, če jo to veseli. Da sin postane vzgojitelj, socialni delavec ali medicinski tehnik, če ga to veseli. Želimo si, da naše hčerke ne bi bile izpostavljene nasilju, spolnemu nadlegovanju, seksističnim opazkam, da bi naši sinovi lahko prispevali svoj delež k vzgoji in negi svojih otrok. Vse to pa je možno zgolj v družbi, kjer je enakost žensk in moških eno najpomembnejših v praksi živečih načel. Da bo to družba naše prihodnosti, pa se moramo potruditi vsi.

Uporabne povezave
– Smernice za odpravljanje stereotipov ter krepitev enakosti žensk in moških (http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/enake_moznosti/AktivniVsiSmernice.pdf)
– pravljica Rozagroza in Plavalava (http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/enake_moznosti/AktivniVsiRozagrozaPlavalava.pdf)
– spletna igra Spomin: http://aktivni-vsi.enakostspolov.si/spomin
– učna gradiva na temo spolnih stereotipov (za nižje razrede osnovnih šol): http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/enake_moznosti/projekti_iz_sredstev_eu/aktivnivsi/ucna_gradiva_na_temo_spolnih_stereotipov/
– Youtube kanal Enakost spolov: https://www.youtube.com/channel/UCgfblBnz0GrnaoC9VjbQA8g (spoti in filmi na različne teme enakosti žensk in moških, dejavnega očetovstva, odprave spolnih stereotipov …)
– publikacija Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba. Pregled razvoja na področju enakosti spolov v Sloveniji, 1991 – 2016: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/enake_moznosti/NFMPublikacijaZgodovinskiPregledSI.pdf
– publikacija Stališča žensk in moških do enakosti spolov v Sloveniji: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/enake_moznosti/NFMPublikacijaRaziskavaSI.pdf
– spletna stran Evropskega inštituta za enakost spolov (v angleščini) http://eige.europa.eu/
– spletna stran Sveta Evrope, razdelek o enakosti spolov (v angleščini): https://www.coe.int/en/web/genderequality
– spletna stran Agencije Združenih narodov za ženske (v angleščini): http://www.unwomen.org/en

Pripravilo: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Sektor za enake možnosti (publikacija Evropa v šoli 2018 -2019)


Aktivnosti Najboljših novic iz sveta potekajo v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

WBN SRD TLG SLOGA MRS logo skupen