Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) je konec septembra objavil najnovejše rezultate indeksa enakosti spolov v EU, ki omogoča primerjavo med posameznimi državami članicami.
Indeks enakosti spolov meri napredek in vrzeli (neenakosti) med ženskami in moškimi od leta 2005, pri čemer se osredotoča na šest osrednjih področij (delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje) ter dve stranski po¬dročji (prekrivajoče se neenakosti in nasilje). Izračuna se iz kazalnikov v zvezi s spolom, ki so združeni v enotno zbirno merilo. Države članice so v skladu z indeksom ocenjene z oceno od 1 do 100, pri čemer 1 pomeni popolno neenakost in 100 popolno enakost.
Glede na poročilo Evropskega inštituta za enakost spolov je povprečje v EU 66,2 točke in le 11 držav ima višji indeks, med njimi Slovenija. Slovenija je dosegla 68,4 točke, kar je približno 8 točk višje, kot je dosegla v 2005, in se tako uvršča na deseto mesto, kar je sicer eno mesto slabše od leta 2016. Poročilo prav tako predstavlja, kje so možnosti za izboljšave v posamezni državi, katere države so napredovale v zadnjih letih, katere nazadovale in od katerih bi se lahko naučili več na posameznem od področij.
Najboljši rezultat v Sloveniji dosegamo na področju zdravstva, predvsem pri dostopu do zdravstvenih in zobozdravniških storitev, pri čemer zasedamo 3. mesto med EU članicami. Po drugi strani je največji napredek viden na področju moči, vključno pri deležu žensk v odborih centralne banke, ki je eden od elementov ekonomske moči. Slovenija dosega 2. mesto med članicami na področju ekonomske moči. Izboljšal se je tudi indeks na področju denarja, med drugim na področju tveganja revščine in distribucije bogastva med celotno prebivalstvo.
Po drugi strani se rezultati na področju dela in časa niso izboljšali, in najslabši rezultat dosegamo na področju znanja, kjer dosegamo šele 25. mesto med 28. članicami EU. Med drugim se je znižala udeležba žensk in moških v vseživljenjskem učenju, prav tako je izrazita segregacija po spolu na določenih smereh, npr. pedagoška, zdravstvo in sociala, humanistika in družboslovje ter umetnost (39% študentk, 16% študentov).
Zaključek poročila je, da ima kljub nadpovprečnemu indeksu Slovenija še veliko možnosti za napredovanje, predvsem na področju znanja. Za dosego polne enakosti spolov je potreben bolj ciljno usmerjen in celovit pristop k enakosti spolov.
Celotno poročilo je dosegljivo tukaj.
Poročilo za Slovenijo je dosegljivo tukaj.
