Državljanski prostor – izkušnje nevladnih organizacij v letu 2019

Novo poročilo Agencije Evropske unije (EU) za temeljne pravice (Fundamental Rights Agency – FRA) predstavlja ključne ugotovitve drugega posvetovanja agencije FRA v okviru njene Platforme za temeljne pravice (Fundamental Rights Platform – FRP), ki se osredotoča na izkušnje organizacij civilne družbe, ki delujejo na področju človekovih pravic. 

FRA je leta 2018 začela z letnimi posvetovanji z organizacijami, ki sodelujejo v FRP, s poudarkom na izzivih, s katerimi se srečujejo pri svojem vsakdanjem delu. Posvetovanje je sledilo objavi poročila FRA iz leta 2018 o izzivih, s katerimi se sooča civilna družba, ki deluje na področju človekovih pravic v EU, in je izpostavilo različna zaskrbljujoča področja, identificirana na podlagi podatkov, ki jih je zbrala raziskovalna mreža FRANET, ter intervjujev s strokovnjaki.

Drugo posvetovanje, ki je bilo ponovno izvedeno prek spleta, predstavlja posnetek stanja v letu 2019. Kaže, da se številne organizacije civilne družbe, s katerimi FRA sodeluje, še vedno soočajo z izzivi pri svojem vsakdanjem delu. Poročilo povzema ključne ugotovitve, ki odražajo stališča in izkušnje 205 organizacij civilne družbe, ki so sodelovale v drugem posvetovanju.

Ključne ugotovitve

Organizacije civilne družbe so bistveni del demokratičnega sistema. Ukvarjajo se s številnimi družbenimi vprašanji in človekovimi pravicami, zagovarjajo pravne ter politične odzive, ki spoštujejo človekove pravice, in zagovarjajo odgovornost nosilcev oblasti. Količina, kakovost in intenzivnost ovir, ki vplivajo na sposobnost organizacij civilne družbe, da opravljajo svoje delo, kažejo na splošno stanje države na področju temeljnih pravic, demokracije ter pravne države.

 

Številne organizacije za človekove pravice, s katerimi FRA sodeluje, se še vedno soočajo z izzivi pri svojem vsakdanjem delu, kaže drugo posvetovanje agencije s FRP. Ugotovitve potrjujejo aktualnost in ustreznost mnenj, ki jih je FRA oblikovala v svojem poročilu o civilni družbi iz leta 2018 in ki bi jih morale upoštevati institucije EU ter države članice EU.

  • Le vsak deseti anketiranec – iz organizacij civilne družbe, ki delujejo na nacionalni in lokalni ravni, pa tudi na ravni EU ali mednarodni ravni – pravi, da se je stanje leta 2019 »izboljšalo« ali »močno izboljšalo«.
  • Skoraj polovica anketirancev iz organizacij civilne družbe, ki delujejo na nacionalni in lokalni ravni, meni, da se je stanje v njihovi državi »poslabšalo« ali »močno poslabšalo«. Preostali anketiranci menijo, da je stanje »ostalo enako«.
  • Odzivi organizacij, ki delujejo na ravni EU ali na mednarodni ravni, so bili nekoliko bolj pozitivni. Manj kot polovica pravi, da je stanje »ostalo enako«, vendar več kot tretjina takih organizacij meni, da se je stanje »poslabšalo« ali »močno poslabšalo«.
  • Več kot polovica vprašanih pravi, da se je soočala z verbalnimi in spletnimi grožnjami in napadi, vključno s sovražnim govorom, pa tudi z negativnimi medijskimi poročili o njih.
  • Vsak peti anketiranec pravi, da je doživel fizični napad, katerega tarča je bil kdo od zaposlenih/prostovoljcev ali njihova poslovna stavba.
  • Številni anketiranci so se leta 2019 udeležili javnih posvetovanj, večina pa jih je imela težave pri dostopu do takšnih posvetovanj in pri procesu udeležbe. Zdi se, da so glavni vztrajajoči izzivi kratki roki, pa tudi pomanjkanje odgovornosti organov, ki vodijo posvetovanja, in povratnih informacij.
  • Izzivi izhajajo tudi iz regulativnih okvirov, zlasti določb o svobodi izražanja in zbiranja, predpisov o varstvu podatkov ter zakonodaje o posvetovanju/sodelovanju javnosti. Nenamerni (stranski) učinki zakonov pogosto povzročajo praktične ovire.
  • Med izzivi ostajajo nezadostni viri in omejen dostop do financiranja. Anketiranci navajajo, da za vrsto dejavnosti, ki jih izvajajo, ni na voljo zadostnih sredstev, in opozarjajo na pomanjkanje temeljnega financiranja za delovanje organizacije. Postopke prijav na razpise in poročanje opredeljujejo kot obremenjujoče.
  • Pretežno kratkoročno in projektno financiranje otežuje dolgoročno trajnostno in dolgoročno načrtovanje ter delovanje organizacij civilne družbe. Predlagani Sklad EU za pravosodje, pravice in vrednote bi bil z ustreznimi viri pomembna pobuda na tem področju.

Poročilo najdete tudi v naši spletni knjižnici.