Slovenska filantropija je delila nekaj izsledkov mednarodne raziskave o družinskem prostovoljstvu in prostovoljstvu mladih. Na IAVE konferenci, ki je oktobra 2018 potekala v Augsburgu (Nemčija), jo je predstavila Brande Menoher iz ZDA (Point of Light). Predstavniki Slovenske filantropije so predavanje poslušali v okviru študijskega obiska in želijo z njegovo vsebino seznaniti tudi druge, saj menijo, da lahko pomembno prispeva k razvoju družinskega prostovoljstva v Sloveniji.
Ker želijo organizacije spodbuditi k ustvarjanju prostovoljskih priložnosti, ki bodo primerne za družine (za različne starostne skupine, znanja in izkušnje), pozivajo, da se spomni prostovoljce, da obstaja tudi mednarodni družinski prostovoljski dan (23. november). Ta je namenjen družinam, ki s prostovoljskimi aktivnostmi prispevajo v dobro skupnosti in njenih ljudi. Družine pa lahko povabite tudi, da se za en dan aktivirajo na vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe, ki bo v soboto, 6. aprila 2019.
IZSLEDKI RAZISKAVE
Podatki za raziskavo so iz držav na štirih kontinentih (ZDA, Francija, Kitajska, Brazilija in Velika Britanija). Namen raziskave je bil:
- oceniti globalno stanje prostovoljstva,
- spoznati probleme in kaj so ključne ovire, zaradi katerih jih ne moremo premagati,
- opredeliti rešitve in priložnosti za povečanje družinskega prostovoljstva,
- osredotočiti se na stališča, vedenja in motivacijo prostovoljcev, kar pripomore k izboljšanju prostovoljske izkušnje na več področjih.
V 15 minutno on-line raziskavo je bilo vključenih več kot 2900 anketirancev, razdeljenih v 5 starostnih skupin (5-13, 14-17, 18-34, 35-54, več kot 55 let).
Prostovoljstvo je bilo opredeljeno kot po svobodni volji opravljeno delo za drugega človeka ali organizacijo, brez pričakovanja plačila. Družinsko prostovoljstvo je bilo opredeljeno kot prostovoljsko delo, ki sta ga skupaj opravila mladoletna in odrasla oseba, ki sta v sorodstvenem razmerju (npr. otrok/starš, nečak/stric, vnukinja/babica…)
Osrednji del raziskave je bilo t.i. 5 resnic – dejstev, ki kažejo na to, kako lahko neprofitne organizacije družine spodbujajo k prostovoljskemu delu:
- Tako odrasli kot otroci radi preživljajo prosti čas pri dejavnostih, ki si jih lahko prosto razporejajo in ki jim omogočajo povezovanje z drugimi.
- Največji motiv za opravljanje prostovoljskega dela je pomagati drugim in s tem biti koristen za skupnost, hkrati pa si prostovoljci želijo tudi koristi zase (pridobivanje znanj in veščin…).
- Če številni že opravljajo prostovoljsko delo z drugimi ljudmi, je to priložnost, da poudarimo koristi, ki jih prostovoljstvo pomeni za skupno preživljanje prostega časa družin in povezovanje med člani.
- Ozaveščenost o prostovoljskih aktivnostih in dogodkih se najbolje širi od ust do ust. Pri tem naj bo sporočanje preprosto in neposredno.
- Odrasli, otroci in druge skupine imajo različne motive in ovire za družinsko prostovoljstvo. Da bi bil pristop k spodbujanju družinskega prostovoljstva uspešen, ga je treba individualno prilagoditi vsaki izmed teh skupin.
GLOBALNO STANJE PROSTOVLJSTVA IN KLJUČNE OVIRE, KI JIH JE POTREBNO PREMAGATI
Prostovoljsko delo je v Ameriki, Veliki Britaniji, Hong Kongu in Braziliji opravljalo nekaj več kot polovica anketirancev, v Franciji pa slaba tretjina. Na svetovni ravni jih je prostovoljsko delo opravljalo 47%, od tega 34% z družino.
Motivi za prostovoljstvo se med državami razlikujejo, a so si skupni v tem, da mora biti prostovoljstvo koristno tako za družbo kot za prostovoljca.
Zakaj opravljaš prostovoljsko delo (kakšni so motivi)?
Na vprašanje, kaj počnejo v prostem času, so tako odrasli kot otroci odgovarjali, da preživljajo čas z družino in prijatelji. Sledijo druge zunanje ter športne aktivnosti, na 4. mestu pa je pomoč drugim. Glede na to, da je odstotek tistih, ki svoj prosti čas preživijo z družino, tako velik (42%), bi lahko prav prostovoljska aktivnost zapolnila ta skupni čas. Sedaj je delež tistih, ki prostovoljsko delo opravljajo skupaj z drugimi družinskimi člani 34%. Je pa le četrtina anketiranih staršev spodbujala otroke k prostovoljskemu delu.
Na vprašanje, kaj jim dajejo druge aktivnosti, prostovoljsko delo pa ne, so odrasli največkrat odgovorili, da so drugje bolj sproščeni, medtem ko so za otroke druge ne-prostovoljske aktivnosti bolj zabavne. Prostovoljska izkušnja bi se torej morala bolj približati temu, kar ljudje tudi sicer radi počnejo v prostem času, aktivnost bi morala biti manj zavezujoča in jim omogočiti kar največjo interakcijo z drugimi ljudi.
Kaj so razlogi, da ne opravljate prostovoljskega dela bolj pogosto?
REŠITVE IN PRILOŽNOSTI ZA POVEČANJE PROSTOVOLJSKEGA DELA Z DRUŽINO
Da bi povečali delež družinskega prostovoljstva, je potrebno primerjati motive, ki jih imajo za prostovoljsko delo odrasli, in tiste, ki jih imajo otroci. Pri odraslih je glavni motiv biti koristen družbi in storiti nekaj vplivnega, otroci pa se za prostovoljstvo odločajo, ker želijo od tega neko osebno korist. Predvsem jim je pomembno, da se ob prostovoljskem delu zabavajo ter počutijo ponosne. Ko torej nagovarjate otroke, bodite pozorni, da omenite, kako jim bo to koristilo: za mladostnike – veščine, ki jim bodo pomagale pri karieri, in za otroke – zabava in druženje.
Prostovoljska področja, ki zanimajo tako otroke kot odrasle, so brezdomstvo, pomoč starejšim, zdravje in mladinski projekti. Zato je smiselno spodbujati partnerstvo z organizacijami, ki vključujejo te aktivnosti in se lahko otroci in starši aktivno povezujejo.
Kaj od naštetega si naredil v preteklem letu?
Sodelovanje pri družinskem prostovoljstvu se bo povečalo, če bo večji poudarek na preživljanju skupnega časa. Smiselno je oblikovati aktivnosti, ki bodo mladim in starim omogočile skupno delo, namesto da jih delimo glede na starost. Za kar 53 % odraslih in 59 % otrok je namreč glavna motivacija za družinsko prostovoljstvo to, da skupaj preživijo čas med opravljanjem prostovoljskega dela.
Izberite 3 stvari, ki so za vas pomembne, ko opravljate prostovoljsko delo z družinskimi člani
Povezovanje prostovoljstva in skupnega preživljanja časa so lahko tudi različni DIY projekti, ki jih družina lahko izvaja doma (npr. izdelava čestitk, ki jih potem dobrodelna organizacija prodaja; zbiranje oblačil; hobotnice za nedonošenčke…). Več kot četrtina odraslih in slaba tretjina mladostnikov bi namreč opravilo več prostovoljskega dela, če bi ga lahko opravljalo od doma ali v bližini šole.
NAJBOLJŠI NAČINI KOMUNIKACIJE ZA SPODBUJANJE DRUŽINSKEGA PROSTOVOLJSTVA IN PROSTOVOLJSTVA MLADIH
Kar 80 % otrok izve za prostovoljstvo od prijateljev, družine, lokalne skupnosti in organizacij, sledijo družbena omrežja ter časopisi in revije. Širjenje informacij od ust do ust je torej najboljši način, da dosežemo ljudi, medtem ko je uporaba spletnih kanalov najbolj primerna za ciljno sporočanje in izobraževanje o določenih dogodkih. Sporočila, ki spodbujajo prostovoljsko dejavnost, morajo biti kratka in jedrnata.
PRIPOROČILA
- Prostovoljske aktivnosti za družine naj bodo zahtevne, ampak priročne, da lahko mladi in starejši laže sodelujejo. Spodbujajte ljudi, da se pridružijo projektom, v okviru katerih lahko prostovoljsko delo opravijo od doma.
- Poudarite skupne koristi. Tiste, ki jih ima družba, in tiste, ki jih ima prostovoljec. Osredotočite se na to, kako lahko odrasli uporabijo svoje sposobnosti in znanja, ter na to, kako otroci s tem pridobijo nove spretnosti.
- Poudarek naj bo tudi na povezovanju. Oblikujte aktivnosti, kjer lahko otroci in starši delajo skupaj, namesto da bi jih ločili po starosti.
- Izkoristite prednost že obstoječih skupin. Ljudem, ki imajo v lokalni skupnosti vpliv, omogočite, da bodo lahko spodbujali prostovoljstvo v svojih družbenih krogih.
- Sporočanje prilagodite glede na ciljne skupine: za odrasle poudarite, da s prostovoljskim delom nadgrajujejo svoje sposobnosti; za mladostnike, da pridobivajo kompetence, ki jim bodo koristile na njihovi poti do zaposlitve; za otroke pa, da se lahko ob prostovoljskem delu tudi zabavajo.