Keuc_socialna-pravicnost

Družbene neenakosti in družbena pravičnost – ob svetovnem dnevu socialne pravičnosti

Ko je Organizacija združenih narodov – praelement multilateralizma, ki je danes v napoto mnogim, ki se drenjajo v političnem prostoru fragmentirane globalizacije – razglasila 20. februar za svetovni dan družbene pravičnosti, je s tem opozorila na eno od najpomembnejših, če ne prav najpomembnejšo kakovost človeške ustvarjalnosti. Vprašanje, kaj je pravično, zaposluje človeštvo od kar vemo zase. Nobena družba niti za en sam trenutek ne sme spustiti izpred oči kakovosti zagotavljanja pravičnosti za svoje člane. In prav v času globalizacije, neizmernega toka blaga in ljudi, tehnološke odličnosti ter brezmejne zmožnosti komuniciranja hkrati z vsemi, smo priča naraščajoči neenakosti v vseh oblikah družbene distribucije bogastva, priložnosti in privilegijev. Medtem, ko se je večino časa v 20. stoletju dohodkovna neenakost v bogatih državah zniževala, se zadnja leta le-ta spet povečuje.* Medtem, ko je 50 % Zahodnoevropejcev dobilo 22% nacionalnega dohodka, je zgornji 1 % bil deležen celih 12 %.** Ne sliši se kaj prida pošteno.

Še tako drobna zaznava ali predstava nepravičnosti ali nepoštenosti v nas vzbudi globok nemir, zavračanje, nasprotovanje, odziv. Sploh, če smo sami žrtev takšnega ravnanja. Če se  počutimo opeharjene, nalagane, okradene, užaljene ali osramočene, se bomo gotovo odzvali. Odziv bo odvisen od tega, v kakšni družbi živimo. Nobena družba ne more računati na preživetje, če svojim članom in članicam ne zagotavlja pravične ter poštene obravnave s strani drugih članov in članic. Tudi vse družbene institucije bi naj ravnale nepristransko in pošteno do vseh, ne glede na njihov status ali atribut. Prav pravičnost bi naj bila največja krepost družbenih institucij.*** Nepristranska, poštena obravnava je tisti minimum, katerega spoštovanje pričakujemo od vseh. Vendar nam vsa življenjska izkušnja pove, da takšno stanje ni dano, da nikoli ni gotovo, da bomo sami, kaj šele drugi, ravnali pravično. Zloraba, nepoštena raba moči zoper šibkejše po katerem koli družbenem atributu zareže v tkivje**** vsake družbe. V družbi, kjer ni zagotovila, da bodo njene institucije ravnale in poravnale nepravičnost, bodo vsi atributi sekularne in svobodne, liberalne družbe (individualna odgovornost, svoboda razpolaganja in odločanje o sebi, vladavina prava,) nadomeščeni z institucijo nezaupanja ter logiko pripadnosti krdelu, ki nam zagotavlja osnovno varnost in kaznuje kakršnokoli nelojalnost.

Po drugi strani vprašanje družbene pravičnosti zahteva ponovni razmislek o nečem, kar imenujemo globalna solidarnost. Naraščajoče neenakosti med državami, podložene s konflikti zaradi (ne)dostopnosti naravnih virov, še dodatno krepijo podnebne spremembe. Ključni prispevek k pospeševanju ogrevanja ozračja so dale prav najbolj razvite države, kar je samo še okrepilo že tako zahtevne pogoje npr. proizvodnje hrane v sušnih predelih planeta, poglobilo nasprotja in konflikte ter potisnilo ljudi v migriranje. Soočenje z migracijami je prisililo Evropo k »ukrepanju« – s krepitvijo varnostno-vojaških struktur namesto za izgradnjo instrumentov zmanjševanja družbene neenakosti. Na primer, zmanjševanja možnosti izogibanju plačevanja davkov! Kako močno je vgrajena nepravičnost v sodobnih korporacijah, se vidi prav v teh praksah »izogibanja plačevanju davkov«, izmikanju dati »cesarju kar je cesarjevo«.

Pred nami je s preoblikovanjem večletnega finančnega okvira delovanja Evropske unije velika sprememba v velikosti in načinu zagotavljanja sredstev za projekte in programe razvojnega sodelovanja. Tudi Slovenija bo morala v naslednjih letih bistveno povečati sredstva (s sedanjih 9,16 na 0,33 % BNP do leta 2030). Kar bi bilo prav samo po sebi – zaradi pomena globalne solidarnosti, ki ga ta ima za krepitev solidarnosti med nami samimi: ali rečeno drugače, kako pravični bomo do drugih, tako pravični bomo do sebe samih. Razmislimo o tem, kaj lahko vsak med nami naredi za to!

Albin Keuc

 


* Glej Branko Milanovic, Global Inequality, A new approach for the age of globalization, The Belknap Press o fHarvard University Press, Cambridge masssachusets, 2016
** Glej World Inequality Report 2018
*** Glej John Rawls, Theory of Justice, Revised edition, Oxford University Press, 1999
**** Prosto po Tarasu Kermaunerju