Doseganje ciljev trajnostnega razvoja: vloga civilne družbe

Ob začetku avstrijskega predsedovanju Svetu EU je avstrijska platforma za razvoj in humanitarno pomoč, AG Globale Verantwortung, pripravila usposabljanje v sklopu svoje pobude za cilje trajnostnega razvoja 2018. Namen usposabljanja je bil v krepitvi civilnodružbenih organizacij za vključevanje CTR v njihove zagovorniške in druge dejavnosti ter omogočiti izmenjavo NVO izkušenj in praks. Delavnice smo se poleg avstrijskih nevladnih organizacij udeležili tudi predstavniki platform iz Srednje Evrope. Predvsem z namenom zagotavljanja kontinuitete zagovorniških dejavnosti na področju razvoja in izvajanja Agende 2030 na nacionalni, regionalni in EU ravni v sklopu predsedovanj – v naslednjih treh letih bomo poleg Avstrije iz regije predsedovali Svetu EU še Hrvaška (2020) in Slovenija (2021).
IMG_20180627_153508 IMG_20180627_153514 IMG_20180627_153532 IMG_20180627_153538 IMG_20180627_153550Usposabljanje je vodil Jussi Kanner, koordinator zagovorniških dejavnosti finske platforme Kehys rs (Finska bo Svetu EU predsedovala v drugi polovici 2019). V prvem delu smo identificirali priložnosti in izzive CTR v celotnem projektnem ciklu – od načrtovanja do pridobivanja sredstev, izvajanja, spremljanja in evalvacije. CTR namreč s svojo kompleksnostjo – v kolikor sprejmemo, da gre za zelo kompleksno tematiko – pred nevladne organizacije in druge civilnodružbene akterje postavljajo izzive, ki potrebujejo prilagajanje obstoječih modelov financiranja. Sploh, kot smo ugotavljali udeleženci, ker gre za procese, ki so, četudi Agenda 2030 gradi na načelu partnerstva, še zmeraj pretežno vodeni na ravni držav (state driven).

Hkrati smo ugotavljali, kako na naše delo vplivajo politične spremembe v regiji. Zniževanje že dosežene stopnje vključevanja in sodelovanja civilnodružbenih akterjev v procesih odločanja, preoblikovanje procesov odločanja samih, vprašanja verodostojnosti in legitimnosti akterjev, znižanje intenzivnosti obveščanja o procesih ter stopnje upoštevanja civilnodružbenih stališč očitno postajajo stalnica v marsikateri državi v regiji. S stališča Agende 2030 so takšni stvarni pokazatelji dejansko zaskrbljujoči.

Po drugi strani pa smo malce več pozornosti posvetili primeru dobre prakse, ki si ga lahko ogledate na naslovu www.commitment2050.fi. Celotna pobuda temelji na preprosti zamisli: konkretne akcije, merljivi rezultati. K temu se lahko vsakdo, od podjetij do posameznic in posameznikov, javno zaveže in na danem portalu to svojo prostovoljno zavezo tudi predstavi javnosti. Seveda pa mora ta zaveza izpolniti določene pogoje – recimo, da mora vsebovati nove dejavnosti, ne nekaj, kar npr. podjetje že počne, da morajo biti rezultati merljivi, skladni z načeli trajnostnega razvoja in tako naprej.