Dokumentarec o revščini: Pod mostovi

Dokumentarni film Televizije Slovenija Pod mostovi, avtoric Špele Kožar in Barbare Zemljič, osvetljuje stiske državljanov, ki so padli na rob družbe. Tja jih je pahnila sistemska revščina, poteze odločevalcev, kapital, ki je neodvisen od polov političnega prepričanja.

Film ne išče odgovorov, čeprav jih nekaj ponuja. Pod mostovi razgalja bedo, v katero nas je v pičlih 25ih letih privedla samostojnost, z namenom, da se z revščino soočimo državljani in odločevalci. Da nevidno postane vidno. Mnogo ljudi ne zmore več dostojnega življenja, zaskrbljujoče pa je, da se je med revnimi znašlo kar 56.000 otrok. Avtorici dokumentarca poudarjata, da je izredno pomembno, da se je o revščini začelo govoriti.

Film postavlja v ospredje zgodbo dveh umetnikov, vdovca samohranilca in upokojenke, a kot v filmu poudari ena od strokovnjakinj – v nenehni stiski živi že skoraj polovica Slovenije!

Kljub vsakodnevni borbi in volji je nenehno prisotna nemoč posameznika v borbi proti sistemu, ki je čedalje bolj zbirokratiziran, ki se vse hitreje oddaljuje od pojma in pomena socialne države.

Države so s podpisom Agende 2030 za trajnostni razvoj septembra 2015 predstavile ukrepe, na področju odprave revščine. Do leta 2030 žeijo odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu. Natančneje so v podciljih med drugim zapisale zapisale, da bodo:

– do leta 2030 vsaj prepolovile delež moških, žensk in otrok vseh starosti, ki živijo pod pragom revščine v vseh njenih razsežnostih skladno z opredelitvami v posamezni državi;
– uvedle državi prilagojene sisteme in ukrepe splošnega socialnega varstva, z minimalnim pragom vred, ter do leta 2030 vanje vključile precejšen delež revnih in najbolj zapostavljenih;
– so leta 2030 moškim in ženskam, zlasti najrevnejšim in najbolj zapostavljenim, zagotovile enake pravice do gospodarskih sredstev, lastništva zemlje in gospodarjenja z njo ter dostop do osnovnih storitev ter drugih vrst lastnine, podedovanega premoženja, naravnih virov, ustrezne nove tehnologije in finančnih storitev, tudi mikrofinanciranja;
– do leta 2030 poskrbele za večjo vzdržljivost najrevnejših in ljudi, ki živijo v težkih razmerah, zmanjšale njihovo izpostavljenost in dovzetnost za skrajne vremenske pojave, ki so posledica podnebnih sprememb, ter druge gospodarske, socialne in okoljske pretrese in katastrofe;
– na podlagi razvojnih strategij, ki upoštevajo potrebe revnih in razlike med spoloma, oblikovale trdne okvire politik na državni, regionalni in mednarodni ravni za spodbujanje vlaganj v ukrepe za izkoreninjenje revščine.

Dokumentarec si lahko ogledate tukaj.