Pogledi humanitarnega koordinatorja na prihodnost Afganistana

Konflikti in ponavljajoče naravne nesreče ogrožajo na milijone Afganistancev ter so vsako leto razlog za številne civilne žrtve in razselitve. Samo letos je okoli 300 naravnih nesreč prizadelo več kot 200.000 prebivalcev. Novo grožnjo za lokalno gospodarstvo ter humanitarno in razvojno delovanje predstavlja tudi načrtovan umik misije ISAF (International Security Assistance Force from Afghanistan).

Na spletni strani OCHA je objavljen intervju z Michaelom Keatingom, ki je bil julija 2011 imenovan za humanitarnega koordinatorja v Afganistanu. Spregovoril je o vplivu vojaškega umika na pomoč in razvoj ter pomembnosti vlaganja v človeški razvoj in zaščito civilistov. Foto: OCHA.

Odziv na humanitarne in razvojne potrebe prebivalcev Afganistana v zadnjih 11 letih

Mednarodna skupnost je julija obljubila, da bo Afganistanu v naslednjih štirih letih namenila 16 milijard ameriških dolarjev razvojne pomoči. V zadnjem desetletju je bilo za izgradnjo političnih, varnostnih in razvojnih zmogljivosti države porabljenih še veliko več milijard ameriških dolarjev. Navkljub temu se večina prebivalstva (67 odstotkov) sooča s kronično revščino in prehransko nevarnostjo, podhranjenih je milijon otrok, več kot 40 odstotkov ljudi živi z manj kot enim ameriškim dolarjem na dan in samo približno 20 odstotkov žensk ima dostop do izobrazbe.

Letos so agencije ZN in humanitarne organizacije dosegle že dva milijona ljudi in jim zagotovile pomoč v hrani ter zatočišča, cepile pa so tudi več milijonov otrok in jih tako zaščitile pred smrtonosnimi boleznimi. Na spletni strani OCHA si lahko preberete intervju s humanitarnim koordinatorjem v Afganistanu Michael-om Keating-om na temo odziva na humanitarne in razvojne potrebe prebivalcev Afganistana v zadnjih 11 letih, na katerega so vplivali tudi številni politični in varnostni izzivi. Foto: ZN

Partnerska organizacija pri projektu Konzorcij slovenskih nevladnih organizacij za Afganistan – Help prejela pohvalo

Herat, 6. november 2012 – Afganistansko ministrstvo za gospodarstvo je pred dvema mesecema v Herat, z namenom nadzora in ocenitve dela tamkajšnjih mednarodnih in lokalnih NVO, poslalo svojo delegacijo.

Po obisku delegacije so nekatere NVO ukinili, posamezne NVO so prejele opozorilo, spet druge pa predloge za izboljšave, medtem ko je mednarodna NVO Help prejela prav posebno pohvalo, in sicer predvsem zaradi humanitarnih projektov na področju prostovoljnega vračanja beguncev v Herat. Na Help-u so na pohvalo zelo ponosni, saj jim predstavlja dokaz za dobro sodelovanje z lokalnimi oblastmi, in sicer tako na provincialni kot tudi na državni ravni. Celotno pohvalo si lahko preberete v priponki. Potrebno je omeniti, da je v zadnjem letu z organizacijo Help uspešno sodeloval tudi Konzorcij slovenskih NVO za Afganistan, ki ga je financiralo MZZ.

 

Nova sredstva EU za izboljšanje zdravstvenih storitev in podporo kmetom v Afganistanu

Bruselj, 28. januar 2013 – Evropska komisija (EK) in afganistanski finančni minister sta 28. januarja 2013 s ciljem podpore novim programom na področjih zdravstva in kmetijstva podpisala dva finančna sporazuma v skupni vrednosti 185 milijonov evrov.

Zdravstveni program bo zagotovil osnovno zdravstveno oskrbo in nujne bolnišnične storitve za 14 milijonov ljudi (tj. skoraj polovica celotne populacije) v 21 provincah, pri implementaciji nacionalne zdravstvene strategije »Zdravje za vse Afganistance« pa bo podprl ministrstvo za javno zdravje. Kmetijski program, vključno z upravljanjem voda, bo osredotočen na podeželje, kjer je približno 80 odstotkov prebivalcev življenjsko odvisnih od kmetijstva in podobnih dejavnosti, pri oblikovanju ustreznih kmetijskih strategij in implementaciji načrta za upravljanje z vodami pa bo podprl ministrstvo za kmetijstvo. Več o tem si lahko preberete na spletni strani EUROPA. Foto: EK

Ekstremne zimske razmere v Afganistanu

V drugi polovici decembra so humanitarne organizacije opozorile mednarodno skupnost, da več kot dvema milijonoma Afganistancev grozi mraz, bolezen in podhranjenost, ter pojasnile, da povečujejo svoje napore na področju pomoči ranljivim družinam pri pripravah na mrzlo zimo.

Leta 2011 je bila namreč v Afganistanu najbolj mrzla zima v zadnjih 15 letih. Zaradi posledic mraza je umrla kopica otrok, prizadetih pa je bilo več milijonov ljudi (predvsem najrevnejših skupnosti ter žensk in otrok). Priprave na hude zimske razmere so bile zato že decembra v polnem teku – npr. WFP in UNHCR sta že začela s programom zagotavljanja hrane in ostale zimske opreme več kot 2.000 družinam na severovzhodu Afganistana. Več o tem si lahko preberete na spletni strani OCHA. Foto: VINNews.com

Nujnost dolgoročnih rešitev za revno urbano prebivalstvo v Afganistanu

ZN so v začetku januarja mednarodno skupnost obvestili, da je za pomoč več deset tisočim ljudem v Kabulu potrebnih več sredstev in bolj dolgoročna podpora, saj se soočajo z zelo hudo zimo. V Kabulu je namreč 55 neformalnih naselij, v katerih ljudje živijo v šotorih in hišah iz blata, brez kakršnekoli zaščite pred mrazom ter z omejenim dostopom do čiste vode in zdravstvene oskrbe.

Agencije ZN in humanitarni partnerji so zato že v začetku decembra pričeli z razdeljevanjem toplih obrokov, oblačil, odej idr. več kot 5.000 družinam, ki živijo v omenjenih naseljih. Financiranje humanitarnih projektov v Afganistanu je zelo problematično, saj so potrebe resnično ogromne. Že lani so agencije ZN in njihovi partnerji prejeli manj kot 50 odstotkov zaprošenih sredstev, letos pa še nič, zaradi česar je Afganistan eno izmed petih najmanj financiranih kriznih območij na svetu. Po mnenju humanitarnega koordinatorja za Afganistan Marka Bowdena so donatorji pozabili na Afganistan, kamor so v preteklih letih sicer usmerili veliko sredstev, sedaj pa so se osredotočili na reševanje drugih kriz. Toda prebivalci Afganistana še vedno potrebujejo pomoč, predvsem pa dolgoročne rešitve, ki bodo vključevale tudi priznanje pravice ljudi do nastanitve in nepremičnin. Več o tem si lahko preberete na spletni strani OCHA.

Na spletni strani OCHA najdete tudi članek o namenitvi 100 milijonov ameriških dolarjev za nujno pomoč ljudem, ki živijo v 12 slabo financiranih kriznih območjih, med katere spada tudi Afganistan. Foto: Pierre Borghi

Zaostrene varnostne razmere v Afganistanu

Varnostne razmere v državi so še vedno zelo zaostrene. Število ljudi, ki so se razselili zaradi konflikta, je že preseglo pol milijona, samo med 1. januarjem in 30. aprilom pa se je število ljudi, razseljenih zaradi konflikta, povečalo za 55.000.

29. maja je bil izveden napad na prostore Mednarodnega odbora rdečega križa (ICRC), v katerem je ena oseba izgubila življenje, tri pa so bile ranjene. V okviru ICRC je bila zaradi tega sprejeta odločitev o umiku določenega števila osebja in skrajšanju operacij v Afganistanu. Več informacij o aktualnih razmerah v Afganistanu najdete na spletnih straneh ReliefWeb in AlertNet

Katja Kumar

Prva predstavnica slovenskih NVO, ki je v začetku novembra 2011 odpotovala v Herat (Afganistan) v okviru projekta NVO za Afganistan, je diplomirana politologinja mednarodnih odnosov. V Heratu za tamkajšnje mentorje poklicnega izobraževanja izvaja delavnice s področja ključnih osebnih in timskih kompetenc, kot so komunikacijske spretnosti, timsko delo, kreativno reševanje problemov. Delavnice temeljijo na izkustvenem učenju in praktičnemu delu ter diskusijah. Katja je znanje s tega področja dobila med delom za S.O.L. Institut, zavod za promocijo izkustvenega učenja, podobne delavnice pa je že izvajala v Jemnu in Jordaniji.

Herat

Čeprav sem v Herat prispela že pred skoraj mesecem in pol, imam občutek, da je bilo to včeraj. Vsak dan je po svoje zanimiv, vsak dan kaj novega izvem, tako da čas zelo hitro mineva. Že od prvega dne dalje sem se v Heratu počutila kot doma in se takoj vklopila v delo nemške organizacije HELP, ki afganistanskim povratnikom iz Irana nudi pomoč pri reintegraciji v afganistansko družbo.

Sama sem prva od petih prostovoljcev, ki bomo v okviru konzorcija slovenskih nevladnih organizacij za Afganistan izvajali različne izobraževalne delavnice in usposabljanja afganistanskih mentorjev. Ti za afganistanske povratnike iz Irana vodijo različna poklicna izobraževanja in ter tako prispevajo k ponovni socialni in gospodarski integraciji nekdanjih beguncev.

Že prvi teden mojega bivanja v Heratu sem spoznala večino tukajšnjega osebja in se z njimi spoprijateljila. Moji afganistanski sodelavci so večinoma mladi, motivirani ljudje, ki si prizadevajo za boljši Afganistan, hkrati pa se zavedajo, da bo za to potrebnega še ogromno dela.Ekipa, s katero delam, je precej pisana, tako kot je pisan Afganistan. Nekateri govorijo perzijsko, drugi paštu, tretji so uzbeškega izvora s severa Afganistana ali Hazari iz osrednjega dela države. Nekateri so šiiti, drugi suniti, vsi pa se med sabo zelo dobro razumejo, kar se najlažje vidi ob skupnih kosilih. Takrat se debatira o nogometu, o buskašiju, (afganistanski nacionalni šport, v katerem tekmovalci na konjih poskušajo v »gol« spraviti mrtvo kozo) ali o porokah, ki so v Heratu zelo pogoste.

Mesto samo je igralo v zgodovini zelo pomembno vlogo in bilo pomembno središče ob Svileni cesti. Vrhunec je doseglo v času, ko je mestu vladal sin Timurlenka, Šah Ruh, ki je mesto povzdignil v prestolnico svojega imperija. Številne kulturno-zgodovinske znamenitosti Herata segajo v to obdobje, med njimi tudi mogočna trdnjava v središču mesta in petkova mošeja, ki je največja islamsko arhitekturna znamenitost Afganistana.

Sama sem večino znamenitosti v mestu že obiskala, vendar se večinoma zadržujem znotraj prostorov organizacije. Čeprav velja Herat za relativno varno mesto, me moji afganistanski sodelavci opozarjajo, naj sama ne pohajkujem naokrog. Tako grem v mojem prostem času, ki ga je sicer le malo, včasih h kateremu od sodelavcev ali predstavnikov drugih mednarodnih organizacij na večerjo, ali pa obiskujem ure perzijskega jezika. Čas zelo hitro mineva in občutek imam, da se bo potrebno prehitro posloviti.

Katja

Delovanje organizacije HELP

Vsi predstavniki slovenskih NVO bomo v Heratu delali v okviru nemške organizacije HELP, ki afganistanskim povratnikom iz Irana nudi pomoč pri reintegraciji v afganistansko družbo. To je precej dolgotrajen proces, ki pa ga na HELPu z odliko izvajajo in so v primerjavi z drugimi mednarodnimi organizacijami, med njimi tudi Visoki komisariat za begunce, veliko učinkovitejši, prav tako pa se najbolj posvečajo prav najbolj ranljivim, kot so ženske z otroki ali invalidi.

Ker afganistanski begunci v Iranu večkrat veljajo za drugorazredne državljane in imajo omejen dostop do življenjsko potrebnih storitev kot so izobraževanje ali zdravstvo, se jih večina želi vrniti, vendar ne vedo, kaj jih čaka na afganistanski strani meje. Zato ima HELP svoje predstavnike tudi v Iranu, ti pa afganistanske begunce obveščajo o dejavnostih organizacije in kaj jim ta nudi ob prihodu v Afganistan. Poleg tega ima HELP svoje osebje tudi na meji, kjer povratniki prejmejo vse potrebne informacije o organizaciji in kako jim lahko ta pomaga.

Tistim, ki se odločijo vrniti v domovino, HELP najprej priskrbi prenočišča, ki so po navadi najeti prostori drugih Afganistancev. Ti potem v zameno za to, da gostijo povratnike, prejmejo možnost brezplačnega poklicnega izobraževanja, ki ga organizira HELP in ki se ga morajo udeležiti tudi povratniki. Poleg tega prejmejo tudi hrano, ki so jo prav tako vsak dan v času izobraževanja deležni povratniki iz Irana.

Proces izobraževanja poteka od štirih do šestih mesecev, glede na poklic. Vsak povratnik ima možnost izbire med večjim številom poklicnih izobraževanj, od kleparstva, mizarstva, električarja, kmetijstva za moške do frizerstva, šivanja, peke za ženske. Ob zaključku izobraževanja vsak povratnik prejme tudi orodje za svoj poklic, s pomočjo katerega potem lahko išče zaposlitev, se samozaposli ali s kolegi – drugimi povratniki – ustanovi zadrugo. Predstavniki organizacije HELP pri tem svetujejo, iščejo potencialne delodajalce in pomagajo.

V okviru organizacije izvajajo tudi osnovna izobraževanja za nepismene, posvečajo pa se tudi invalidom, slepim in gluhim. Prav slednji so še posebej ranljivi in pomoči potrebni, saj v afganistanski družbi še vedno veljajo za manjvredne in so zato zapostavljeni. HELP tako v sodelovanju z lokalnimi partnerskimi organizacijami skrbi za tečaje Braillove pisave, znakovnega jezika ter osnov angleškega jezika in računalništva.