V Carigradu potekala mednarodna konferenca o prihodnosti Afganistana

V Carigradu (Turčija) je 2. novembra 2011 potekala konferenca o prihodnosti Afganistana, na kateri so predstavniki 20 držav govorili o večjem sodelovanju med Afganistanom in regionalnimi partnerji, zlasti na področju varnosti.

Namen konference je bil določiti načela prihodnjega sodelovanja v regiji, med katera naj bi sodilo tudi nevmešavanje v afganistanske notranje zadeve, boj proti terorizmu, spodbujanje regionalne trgovine ter razvoj kulture in izobraževanja. Enodnevnega srečanja so se poleg afganistanskega predsednika Karzaija med drugim udeležili tudi zunanji ministri Pakistana, Indije in Irana. Regionalni voditelji so ob podpori mednarodnih partnerjev podpisali deklaracijo »Proces Istanbul« (İstanbul process on regional security and cooperation for a secure and stable Afghanistan), ki zagotavlja prvi okvir nadaljevanja političnega in varnostnega sodelovanja ter presega gospodarsko sodelovanje.

To je bila prva v nizu mednarodnih konferenc o Afganistanu, ki bodo potekale v prihodnjih šestih mesecih. Konferenca v Carigradu velja za najpomembnejše pripravljalno srečanje pred veliko mednarodno konferenco o Afganistanu v nemškem Bonnu v začetku decembra, na kateri bodo države poskušale začrtati smernice za prihodnost Afganistana po zaključku bojnih operacij v državi po koncu leta 2014, kot dogovorjeno na konferenci v Kabulu (Afganistan) leta 2010. Po konferenci v Bonu bosta sledila še dva dogodka v letu 2012, in sicer maja konferenca v Chicagu (ZDA) ter julija konferenca v Tokiju (Japonska).

Sodelovanje med Afganistanom in osrčjem Azije ostaja še naprej bistvenega pomena za mednarodno stabilnost. Te konference bodo tako zagotovile, da bo regija ostala visoko na mednarodni agendi.

Prva predstavnica slovenskih nevladnih organizacij v Afganistanu

V okviru projekta Konzorcij slovenskih nevladnih organizacij za Afganistan (SLOGA, Povod, Zavod Krog in Help), ki je sofinanciran s strani Ministrstva za zunanje zadeve, je v Herat (Afganistan) v začetku novembra odpotovala prva predstavnica slovenskih NVO, Katja Kumar. Sledili ji bodo še štirje, vsi pa bodo nastanjeni v provinci Herat, ki je zaradi svoje lege prvo pribežališče za afganistanske begunce iz Irana. Organizirali bodo izobraževalne delavnice in usposabljanja, ki bodo v prvi vrsti namenjena afganistanskim mentorjem, ki za povratnike iz Irana izvajajo poklicna izobraževanja in usposabljanja ter tako prispevajo k ponovni socialni in gospodarski integraciji nekdanjih beguncev.

Katja Kumar bo tamkajšnjim mentorjem na delavnicah predstavila osnove moderne pedagogike in izkustvenega učenja. Na delavnicah, ki bodo vključevale skupinsko delo, igre vlog, predstavitve, razprave, itd., se bodo slušatelji seznanili s pomembnostjo posedovanja ključnih kompetenc, kot so skupinsko delo, komunikacijske spretnosti, kreativno razmišljanje, učinkovito reševanje problemov, multikulturni dialog, itd. S pomočjo praktičnih vaj, ki se bodo izvajale na delavnicah, bodo slušatelji te spretnosti tudi razvijali in kasneje novo znanje uporabljati pri svojemu delu.

 

Dodatna sredstva Evropske komisije za pomoč žrtvam suše v Afganistanu

EK je 21. novembra sprejela odločitev o dodatnem financiranju v višini 1,5 milijona evrov za pomoč v hrani, in sicer za približno 72.000 žrtev suše na severu Afganistana. S tem prispevkom je skupna pomoč EK za omenjeno humanitarno krizo dosegla že 4,5 milijona evrov.

Zaradi manjše količine snega in dežja pozimi ter spomladi je suša zajela predvsem severni, severovzhodni in zahodni del države in tako še dodatno poslabšala življenjske razmere prebivalstva na konfliktnih ter nerazvitih območjih. Za posledicami suše trpi skoraj tri milijone ljudi, po besedah evropske komisarke za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristaline Georgieve pa naj bi se kriza še bolj zaostrila. EK bo humanitarno pomoč za Afganistan nakazala prek svojih humanitarnih partnerjev, in sicer v obliki prenosa sredstev, ki bodo najbolj ranljivim gospodinjstvom omogočila nakup hrane in drugih življenjskih potrebščin na lokalnih trgih. ECHO bo še naprej, z namenom ugotavljanja potrebe po dodatni pomoči, spremljal razmere na prizadetih območjih. Več na spletni strani ECHO.

Mednarodna konferenca o Afganistanu v Bonnu

Deset let po konferenci v Bonnu leta 2001 se je mednarodna skupnost 5. decembra 2011 ponovno zbrala v Nemčiji, kjer je na ravni zunanjih ministrov potekala mednarodna konferenca o Afganistanu, na kateri so sodelovali predstavniki skoraj 100 držav in mednarodnih organizacij. Slovensko delegacijo je vodila državna sekretarka Dragoljuba Benčina.

V uvodnem panelu so nastopili gostitelji konference, afganistanski predsednik Karzaj in zunanja ministra Afganistana in Nemčije, Rassoul in Westerwelle. Ob njih sta udeležence konference nagovorila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in generalni sekretar OZN Ban Ki-Moon.

Mednarodna konferenca, ki je gradila na novembrski konferenci v Carigradu, je bila, poleg pregleda do sedaj opravljenega dela v Afganistanu, usmerjena predvsem na prenos odgovornosti za razmere v državi na afganistanske oblasti, še posebej na varnostnem področju do leta 2014, na dolgoročno sodelovanje mednarodne skupnosti v Afganistanu tudi po koncu Natove misije ter na politične reforme, gospodarski razvoj in dolgoročno stabilnost države.

Afganistanski predstavniki so se zavezali k nadaljnjemu izvajanju reform in procesov, ki so potrebni za vzpostavitev trajnega miru, varnosti in stabilnosti. Ob tem so še posebej izpostavili področja vladavine prava, boja proti korupciji, izboljšanja javne administracije, vzpostavitve pogojev za razvoj gospodarstva, spoštovanja človekovih pravic, predvsem pravic žensk in mladoletnih. Nadaljevali bodo tudi z lani začetim mirovnim procesom, ki temelji na spravi in reintegraciji.

Vsi sodelujoči so izpostavili pomen regionalnega sodelovanja. Slovenija pozdravlja vsakovrstne pobude, katerih cilj sta poglabljanje in krepitev tovrstnega sodelovanja, saj se morajo vse države v regiji zavedati pomena mirnega, varnega in stabilnega Afganistana, in sicer tudi za njihovo stabilnost in razvoj. Tako se bo Slovenija še naprej, v okviru svojih zmožnosti, aktivno vključevala v prizadevanja mednarodne skupnosti za vzpostavitev trajnega miru, varnosti in stabilnosti ter blagostanja v Afganistanu.

Konferenca se je končala s sprejetjem sklepnega dokumenta, v katerem so predstavljene skupne zaveze na področju gospodarske stabilnosti, družbenega razvoja, varnosti in dobrega upravljanja. Podana je tudi zaveza mednarodne skupnosti, da bo Afganistanu zagotovila ustrezno pomoč vse do leta 2024. O konkretnih številkah naj bi se dogovorili na mednarodni konferenci donatork, ki bo potekala prihodnje leto v Tokiu (Japonska) in bo tako posvečena ekonomskemu razvoju Afganistana.

UNHCR: »Strategija za begunce je bila velika napaka«

Kabul – vodja programa ZN za begunce v Afganistanu je opisal strategijo, ki so jo od leta 2002 izvajali v državi, uničeni od vojne, kot »največjo napako UNCHR« doslej. Skoraj četrtina afganistanskega prebivalstva sestavljajo povratniki iz Pakistana in Irana. Mnogi se znajdejo brez strehe nad glavo ali pa živijo v slumih pod ponjavami. Peter Nicolaus, predstavnik UNHCR v Afganistanu, je dejal, da mednarodni skupnosti povratnikom ni uspelo zagotoviti načinov za zaslužek za preživetje, kar je vodilo tudi k neuspešni ponovni vključitvi v družbo.

Nicolas je nadalje dejal, da se je šele sedaj, po 10 letih invazije pod vodstvom ZDA in s 5,7 milijona beguncev, ki so se vrnili v Afganistan po letu 2002, UNHCR bolj osredotočil na vprašanje trajnostne reintegracije. Mednarodna konferenca, ki bo potekala aprila in vključuje Afganistan, Iran, Pakistan in agencijo za begunce, bo predstavila novo dolgoročno strategijo.

»Dohodek za preživetje je ta, ki šteje. Najti/ustvariti moramo delovna mesta za afganistanske povratnike,« je povedal Nicolaus. Tri milijone registriranih afganistanskih beguncev še vedno živi v izgnanstvu, toda pomanjkanje delovnih mest, hrane in zavetja ter nestabilne varnostne razmere v mnogih predelih države, še dodatno otežujejo povratek. V letu 2011 se je vrnilo 66.500 ljudi. Na žalost pa po ocenah UNHCR od leta 2002 kar 40 % vseh povratnikov ni bilo uspešno vključenih v družbo. Več si lahko preberete na spletni strani Daily Outlook Afghanistan.

Zunanji ministri ponovno razpravljali o Afganistanu

Afganistan je bil tudi na dnevnem redu majskega zasedanja (14. maj 2012) Sveta za zunanje zadeve EU (FAC). v okviru razprave o Afganistanu so ministri izmenjali poglede na delovanje mednarodne skupnosti v Afganistanu pred vrhom NATO v Chicagu in konferencama v Kabulu in Tokiu.

Poudarili so, da je potrebno izkoristiti priložnost in poslati močan politični signal. Zagotavljanje varnosti je namreč predpogoj za stabilen razvoj Afganistana. Poslabšanje varnostne situacije otežuje vzdrževanje mednarodne prisotnosti in preusmerja pozornost afganistanskih oblasti od ključnih izzivov grajenja učinkovite in delujoče države. Vir: MZZ

Sporočilo za javnost z zasedanja pa si lahko preberete na naslednji povezavi.

Na obisku v Sloveniji prostovoljec iz Afganistana

V okviru projekta Konzorcij NVO za Afganistan, ki ga izvajajo tri slovenske NVO (SLOGA, Zavod Krog in Društvo Povod) v sodelovanju z nemško NVO Help, financira pa ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS (MZZ), se na obisku v Sloveniji mudi Zabiwollah Monib iz Afganistana.

Namen projekta je zagotoviti podporo na področju socialne in ekonomske integracije afganistanskih povratnikov iz Irana, in sicer predvsem preko poklicnega izobraževanja in usposabljanja v provinci Herat. G. Monib se bo srečal s predstavniki slovenskih NVO, MZZ, Ministrstva za obrambo ter izobraževalnih institucij, opravljal bo prakso na Evro-sredozemski univerzi (EMUNI univerza), izkušnje pa si bo nabiral tudi pri NVO na Ptuju. Z vsemi zainteresiranimi mediji bo delil informacije o aktualnih razmerah v Afganistanu, SLOGA pa bo organizirala tudi popoldanske razprave z g. Monibom, namenjene širši javnosti. Predvidoma 31. maja 2012 bo g. Monib predaval študentom Mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani o učinkovitosti mednarodnega razvojnega sodelovanja (MRS) z vidika Afganistana kot države prejemnice pomoči.

Nove informacije o obisku prostovoljca iz Afganistana v Sloveniji

Kot smo že poročali, je v okviru projekta Konzorcij NVO za Afganistan, ki ga izvajajo tri slovenske NVO (SLOGA, Zavod Krog in Društvo Povod) v sodelovanju z nemško NVO Help, financira pa ga MZZ, na obisku v Sloveniji Zabiwollah Monib iz Afganistana. G. Monib se je že srečal s predstavnikoma Ministrstva za obrambo (g. Srečko Zajc) in MZZ (g. Andrej Dernovšček), obiskal pa je tudi že nekaj slovenskih NVO.

Njegove vtise obiska v Sloveniji si lahko preberete na blogu.

Poziv k nadaljnjem investiranju v ohranjanje življenj v Afganistanu

Koordinatorka nujne pomoči ZN Valerie Amos je po majskem obisku v Afganistanu pozvala k nadaljnjem investiranju v človeški razvoj in ukrepe preprečevanja, saj se bo tako zmanjšala ranljivost za vplive konfliktov in naravnih nesreč. Poudarila je, da bo varnost vsekakor ostala prioriteta, toda da varnosti ne smemo razumeti le v fizičnem smislu, saj v okvir varnosti spadajo tudi ustrezni življenjski pogoji, osnovna izobrazba, zdravstveno varstvo in vladavina prava.

Amosova je obljubila, da bodo nadaljevali z nudenjem humanitarne pomoči, nujno potrebno pa je tudi dolgoročno financiranje v človeški razvoj, ukrepe preprečevanja in v krepitev odpornosti lokalnih skupnosti ter zmogljivosti storitvenih institucij. Več kot ena tretjina afganistanskega prebivalstva ima izkušnje z razseljenostjo, vključno s 5,6 milijona vrnjenih beguncev, pet milijonov ljudi, ki še vedno živijo v sosednjih državah, in 500.000 notranje razseljenih ljudi. Amosova je pozvala tudi vse stranke v dolgotrajnem konfliktu, da naj izpolnijo svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu in naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bodo zaščitili civiliste.

Afganistan se redno sooča z naravnimi nesrečami – vsako leto so poplave, v zadnjih 11 letih pa je bilo tudi osem suš. Več o tem si lahko preberete na spletni strani OCHA, kjer najdete tudi dodatne informacije o obisku Amosove v Afganistanu.

Projekt slovenskih nevladnih organizacij pripomogel k prvi podelitvi naziva častnega meščana tujemu državljanu v Afganistanu

Afganistansko mesto Herat je 28. junija 2012 postalo prvo mesto v državi, ki je tujemu državljanu podelilo naziv častnega meščana. To je postal Alfred Horn, regionalni direktor nemške mednarodne NVO HELP, s katero že skoraj leto dni uspešno sodeluje tudi Konzorcij slovenskih NVO za Afganistan (SLOGA, Zavod Krog, Povod), financiran s strani MZZ. Njihov cilj je izboljšati in okrepiti slovensko podporo civilni družbi v provinci Herat, v okviru projekta pa pri izvajanju izobraževalnih delavnic za tamkajšnje mentorje poklicnega usposabljanja in pri drugih aktivnostih sodeluje več predstavnikov omenjenih NVO. Projekt vključuje tudi obisk dveh afganistanskih predstavnikov organizacije HELP v Sloveniji, katerega namen je prenos izkušenj in znanja, pridobljenega pri različnih slovenskih NVO, v Afganistan. Obisk v Sloveniji je že zaključil Zabiwollah Monib, koordinator vseh poklicnih izobraževalnih središč HELP, 6. avgusta 2012 pa je v Slovenijo prišel še Naser Ahmad Mohammadi, vodja integracijskega oddelka v okviru HELP, ki bo tu ostal vse do začetka oktobra.