migracije

Bruselj zagovarja povezavo razvojne pomoči z migracijami, NVO pa se bojijo odmika proračunskih načrtov od boja proti revščini

Najvišji uradnik Evropske unije (EU) na področju razvojne pomoči je zagovarjal proračunske načrte EU pred nevladnimi organizacijami (NVO), ki se bojijo, da bodo sredstva, namenjena podpori državam z nizkimi dohodki pri boju proti revščini, preusmerjena v podporo evropskim politikom pri preprečevanju migracij, poroča Politico.

Neven Mimica, evropski komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj, je dejal, da se spopadanje z vzroki migracij dobro umešča v krovno razvojno politiko EU, vendar bo boj proti revščini ostal v središču razvojne politike EU.

EU je pomemben akter v svetu razvojne pomoči. Glede na skupna sredstva EU in njenih držav članic za razvojno pomoč je EU največja donatorica razvojne pomoči na svetu – v višini 75,5 milijard evrov leta 2016. Institucije EU so četrti največji donator pomoči – za Združenimi državami Amerike, Nemčijo in Združenim kraljestvom.

V okviru predloga za naslednji dolgoročni proračun EU (za obdobje med letoma 2021 in 2027) Komisija načrtuje združitev 12 obstoječih finančnih tokov v en instrument sosedstva, razvoja ter mednarodnega sodelovanja, vreden 89,2 milijard evrov. Sredstva bodo močno usmerjena na regije izvornih ali tranzitnih držav za migrante, ki se odpravijo v Evropo. Podsaharski Afriki bo na primer dodeljenih 32 milijard evrov, Aziji in Pacifiku pa le 10 milijard evrov.

Komisija v svojem predlogu pravi, da bo 10 odstotkov novega instrumenta namenjenih »naslavljanju temeljnih vzrokov nezakonitih migracij in prisilne razselitve ter podpiranju upravljanja migracij«. Mimica je dejal, da je razumevanje naslavljanja migracij kot nezdružljivega z razvojnim delovanjem napačno. Migracijsko in razvojno agendo povezuje prav izkoreninjanje revščine. »V EU prevladuje razumevanje, da je najboljši način za naslavljanje migracijske agende zunaj Evrope … reševanje temeljnih vzrokov za migracije z razvojnimi orodji,« je dejal komisar in ob tem prepoznal revščino kot glavni vzrok migracij.

Toda razvojne NVO pravijo, da se pomoči ne sme namenjati omejevanju obzorij ljudi, saj to ni njen namen. »Razvojno sodelovanje lahko pomaga pri naslavljanju temeljnih vzrokov prisilne razselitve, vendar to ni orodje, ki bi ljudem lahko ali moralo preprečevati selitev,« je dejal Florian Oel z Oxfam-a. »Dokazi kažejo, da razvoj vodi v več migracij, ne manj – in gospodarska rast se pogosto opira na migracije.« Civilnodružbene organizacije so prav tako zaskrbljene, da osredotočenost na migracije pomoč preusmerja iz regij, ki jo nujno potrebujejo.

Kritiki poudarjajo tudi, da kljub zagotovilom Komisije o namenu razvojne politike sedanji predlog proračuna EU izkoreninjenja revščine ne navaja med svojimi cilji. »Če je dejansko mišljeno, da je izkoreninjanje revščine jedro novega zunanjega instrumenta, ostaja presenetljivo, da kljub navedbi drugih ciljev ni omenjeno med cilji,« je dejal Jonathan Beger v imenu World Vision in CONCORD-a.

Za številne NVO je ključna skrb, kaj se bo zgodilo z razvojno pomočjo, če bo nova Komisija, ki bo imenovana prihodnje leto, bolj evroskeptično usmerjena. Zato si prizadevajo obdržati prednostne naloge, kot so enakost spolov, izkoreninjenje revščine in cilji trajnostnega razvoja, v pravnem besedilu proračuna EU.