shengen

Bruselj svetuje podaljšanje nadzora na mejah

Evropska komisija je priporočila še trimesečno podaljšanje začasnega nadzora na nekaterih notranjih mejah v petih državah v schengenskem prostoru, tudi na meji med Avstrijo in Slovenijo. Razlog so še vedno krhke razmere v Grčiji in članicah, kjer so gibanja migrantov najmočnejša.

Evropska komisija je danes priporočila, naj Svet EU državam članicam dovoli, da za obdobje nadaljnjih treh mesecev ohranijo začasen nadzor, ki trenutno velja na nekaterih notranjih schengenskih mejah v Avstriji, Nemčiji, na Danskem, Švedskem in Norveškem. Komisija meni, da pogoji iz časovnega načrta Vrnitev k schengenski ureditvi, ki omogoča vrnitev k normalnemu delovanju schengenskega območja, kljub postopni stabilizaciji razmer in sprejetju vrste ukrepov, ki jih je Komisija predlagala za boljše upravljanje zunanjih meja ter za zaščito schengenskega območja, še niso v celoti izpolnjeni.

“V zadnjih mesecih je bil dosežen pomemben napredek, kar zadeva zaščito in boljše upravljanje zunanjih meja ter zmanjšanje neregularne migracije: z novo evropsko mejno in obalno stražo, ustanovljeno 6. oktobra 2016, se uvajajo sredstva za boljšo zaščito zunanjih meja EU in za odzivanje na nove dogodke. Z vzpostavitvijo sistema žariščnih točk je stopnja registracije in odvzema prstnih odtisov migrantov ob prihodu v Grčijo in Italijo zdaj dosegla skoraj 100 %. Prihajajoče sistematično preverjanje v ustreznih zbirkah podatkov za vse osebe, ki prečkajo zunanjo mejo, kot je predlagala Komisija, bo še dodatno prispevalo h krepitvi zunanjih meja. Poleg tega je izjava EU in Turčije povzročila občutno zmanjšanje števila migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil, ki prihajajo v EU,” so sporočili iz Komisije.

Vendar v Grčiji ostaja znatno število prebežnikov brez urejenega statusa in prosilcev za azil, razmere na zahodnobalkanski poti pa so še vedno nestabilne, kar predstavlja potencialno tveganje sekundarnega gibanja, so dopolnili. Kljub pomembnim izboljšavam pri upravljanju zunanjih meja, pa nekateri ukrepi, opredeljeni v časovnem načrtu Vrnitev k schengenski ureditvi, zahtevajo več časa za njihovo celotno izvedbo in za doseganje pričakovanih rezultatov.

S februarjem 2017 bo evropska mejna in obalna straža s svojim delovanjem pomagala Grčiji na njeni severni zunanji meji. Trend stalnega doseganja rezultatov na podlagi izjave EU in Turčije se mora nadaljevati, od sredine marca pa je treba v Grčiji postopoma ponovno vzpostaviti popolno uporabo dublinskih pravil. Kljub pomembnemu napredku, pa tekoče delo in razmere na terenu kažejo na trdovratnost teh izjemnih okoliščin. Komisija zato ugotavlja, da je upravičeno, da se zadevnim državam članicam pod strogimi pogoji, in šele po proučitvi alternativnih ukrepov, preventivno dovoli podaljšanje sedanjega omejenega nadzora na notranjih mejah kot izjemen ukrep za nadaljnje omejeno obdobje treh mesecev. Zlasti mora biti takšen nadzor usmerjen in omejen v obsegu, pogostosti, kraju in času na tisto, kar je nujno potrebno.

Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je zaradi tega vprašanja pisala evropskemu komisarju za migracije Dimitrisu Avramopulosu in izrazila ostro nasprotovanje podaljšanju nadzora na meji med Avstrijo in Slovenijo, ker je to po njenem mnenju povsem neupravičeno. Avramopulos ji je v odgovoru sporočil, da naj bi se po teh treh mesecih razmere normalizirale.

Celotno sporočilo

Dodatne informacije

Razlaga schengenskih pravil