Ali so vlade uspešne pri razvoju zmogljivosti civilne družbe za izvajanje Agende 2030?

Globalna mreža razvojnih organizacij Forus, katere članica je Platforma SLOGA, je analizirala prostovoljne nacionalne preglede (Voluntary National Review – VNR) o uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja iz leta 2019 glede dejavnosti nacionalnih vlad na področju razvoja zmogljivosti civilne družbe.

Ključne ugotovitve

  • Tretjina vlad v VNR iz leta 2019 ne omenja razvoja zmogljivosti

13 od 47 VNR, ki so jih vlade predstavile na Političnem forumu Združenih narodov (ZN) na visoki ravni o trajnostnem razvoju (High-level Political Forum on Sustainable Development – HLPF), ne omenja razvoja zmogljivosti. In to kljub temu, da 17. cilj trajnostnega razvoja poudarja pomen krepitve zmogljivosti kot ključnega sredstva za izvajanje Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in da je vsakoletni pregled uresničevanja tega cilja na dnevnem redu HLPF.

  • Manko jasne opredelitve izgradnje oz. krepitve zmogljivosti v VNR iz leta 2019

Razvoj zmogljivosti je v VNR, ki so jih vlade predstavile v letih 2017–2019, uporabljen kot vseobsegajoč izraz za različne aktivnosti, od izobraževanja do poklicnega usposabljanja.

  • Ključne vrzeli v razvoju zmogljivosti pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, opredeljene v VNR iz leta 2019

Med 34 VNR, ki omenjajo razvoj zmogljivosti, je 12 VNR poudarilo posebne vrzeli pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja. Te vrzeli se nanašajo na vrsto vprašanj, npr. formalno izobraževanje, krepitev vloge žensk ter gospodarske in proizvodne zmogljivosti.

VNR iz leta 2019 posebej omenjajo potrebo po razvoju zmogljivosti za izboljšanje zdravstvenih sistemov (3. cilj), izobraževanja in poklicnega usposabljanja (4. ter 8. cilj), ekonomskega in demokratičnega opolnomočenja žensk (5. cilj) ter odpornosti družbe na podnebna tveganja (13. cilj).

  • Malo dokazov o sistematičnem razvoju zmogljivosti nevladnih organizacij kljub njihovi ključni vlogi pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja

Čeprav velika večina VNR poudarja ključno vlogo nevladnih organizacij (NVO) pri izvajanju Agende 2030, obstaja očitna vrzel med domnevnim pomenom, ki se ga pripisuje vlogi NVO, in dejanskimi prizadevanji za njihovo krepitev ter krepitev njihovih zmogljivosti.

Iz VNR izhaja, da je razvoj zmogljivosti civilne družbe in tudi širše nacionalnih deležnikov, povezanih z Agendo 2030, heterogen, razdrobljen ter nesistematičen.

Poudarjena je vloga in prispevek NVO v procesu VNR, vendar je njihov prispevek k dolgoročnejšemu spremljanju ter izvajanju ciljev trajnostnega razvoja po navadi spregledan. To postavlja pod vprašaj verjetnost prihodnje učinkovite krepitve zmogljivosti civilne družbe.

Težko je razumeti, da vlade ne izpolnjujejo jasnih zavez 17. cilja za zagotavljanje krepitve zmogljivosti civilne družbe in drugih deležnikov. Ustrezno zasnovan in načrtovan razvoj zmogljivosti bi lahko močno izboljšal sposobnost različnih skupin deležnikov za spremljanje ter prispevanje k izvajanju Agende 2030.

  • Manko referenc o državni podpori razvoju nacionalnih zmogljivosti v VNR 2019 

VNR iz leta 2019 le malo omenjajo državno financiranje ali podporo za razvoj nacionalnih zmogljivosti. Zdi se, da se razvoj zmogljivosti v veliki meri razume kot orodje mednarodnega sodelovanja držav z visokimi dohodki. Vlade pogosto poudarjajo razvoj zmogljivosti v okviru mednarodnega sodelovanja, ne omenjajo pa razvoja zmogljivosti v svojih domačih okvirih – kljub univerzalni naravi Agende 2030 in potrebi, da VNR odražajo napredek pri izvajanju na nacionalni ter mednarodni ravni.

Države z visokimi dohodki pogosto poudarjajo svoj prispevek k financiranju programov/pobud, ki jih izvajajo mednarodne in regionalne institucije, da bi izkazale svojo zavezo razvoju zmogljivosti na globalni ravni. Vseeno je v poročilih navedenih malo podrobnosti, kar otežuje spremljanje, kako prispevek vlad tem regionalnim in mednarodnim organizacijam prispeva k podpori konkretnih pobud za razvoj zmogljivosti na terenu.

  • Različne vloge držav z nizkimi, srednjimi in visokimi dohodki glede razvoja zmogljivosti

Zdi se, da so države z nižjimi dohodki prejemnice ali upravičenke sredstev za razvoj zmogljivosti v okviru mednarodnega sodelovanja. Dejavnosti za razvoj zmogljivosti, opisane v njihovih VNR, se običajno usmerjajo na državne uradnike in finančne institucije, kar upravičuje potreba po večji državni učinkovitosti na področju pobiranja davkov.

Zdi se, da države s srednjimi dohodki delujejo kot donatorice/podpornice razvoja zmogljivosti in kot upravičenke/prejemnice.

Države z visokimi dohodki običajno zagotavljajo razvoj zmogljivosti za čezmorske partnerje.

Zdi se, da pristop k mednarodnemu sodelovanju za razvoj zmogljivosti zaznamuje očiten manko vzajemnosti, saj je pogosto razumljeno kot enostranski proces, ki so ga spodbudile države z visokimi dohodki. Vendar Wales ponuja nasprotni primer. Pobuda Wales in Afrika zagotavlja financiranje majhnih projektov in izmenjavo veščin (izobraževanje, zdravstvo, financiranje), kar predstavlja mednarodno priložnost za učenje za obe strani.

Osrednja priporočila

  • Potreben je nov globalni sistem koordinacije in financiranja razvoja zmogljivosti

Za razvoj zmogljivosti civilne družbe in drugih skupin deležnikov, povezanih z Agendo 2030, bi bilo treba oblikovati globalni koordinacijski sistem razvoja zmogljivosti na več ravneh. Civilna družba in drugi deležniki bi morali imeti ključno vlogo pri upravljanju tega globalnega koordinacijskega sistema.

Nov globalni sklad, povezan s 17. ciljem in njegovimi določbami glede večdeležniškega sodelovanja, bi moral zagotoviti financiranje razvoja zmogljivosti organizacij civilne družbe. Ta sklad bi moral zagotavljati financiranje razvoja zmogljivosti civilne družbe in drugih skupin deležnikov v državah z visokim, srednjim ter nizkim dohodkom. V tem okviru razvoja zmogljivosti ne bi smeli razumeti kot enosmernega procesa med državami z visokim in nizkim dohodkom, temveč kot izmenjavo izkušenj ter učenja med vsemi državami in partnerji.

Treba je razviti nacionalne, regionalne in globalne kazalnike, ki spremljajo, v kolikšni meri je razvoj zmogljivosti civilne družbe ter drugih skupin deležnikov zagotovljen na vseh ravneh, vključno s kazalniki, ki vsako leto spremljajo finančna sredstva, namenjena razvoju zmogljivosti civilne družbe.

  • Opredelitev potreb različnih skupin deležnikov glede razvoja zmogljivosti na temo Agende 2030

Nujno je treba sistematično in objektivno opredeliti potrebe civilne družbe ter drugih skupin deležnikov po razvoju zmogljivosti na temo Agende 2030.

Potrebe skupine deležnikov, vključno s civilno družbo, po razvoju zmogljivosti bi morala opredeliti in določiti vsaka deležniška skupina.

Treba je razviti in okrepiti programe za razvoj zmogljivosti za NVO, povezane s spremljanjem ter izvajanjem Agende 2030.

Zbiranje in analiza podatkov bi morala biti ključni sestavni del krepitve zmogljivosti NVO, saj so informacije s strani državljanov ključne za spremljanje ciljev trajnostnega razvoja.

  • Skupen razvoj zmogljivosti bi bilo smiselno uporabiti za spodbujanje in krepitev partnerstev z več deležniki

VNR iz leta 2019 malo omenjajo uporabo priložnosti skupnega razvoja zmogljivosti različnih skupin deležnikov kot strategije za izgradnjo in krepitev večdeležniških partnerstev – kljub dejstvu, da so ta partnerstva opredeljena kot ključno sredstvo za izvajanje Agende 2030.

  • Jasna opredelitev razvoja zmogljivosti v okviru VNR, o katerem bi se dogovorile vse države članice ZN 

Vse države članice ZN bi se morale dogovoriti o jasni opredelitvi razvoja oz. krepitve zmogljivosti. Te opredelitve bi morale vključevati poročanje o napredku na področju razvoja zmogljivosti v VNR, ki jih vlade vsako leto predložijo HLPF.

Razvoj zmogljivosti, povezan z Agendo 2030, ne bi smel biti osredotočen le na 17 ciljev in specifičnih ciljev, temveč tudi na ambiciozno vizijo ter preobrazbena načela preambule in deklaracije Agende 2030.

  • Zagotoviti je treba razvoj zmogljivosti NVO in drugih deležnikov, ki se osredotoča na nacionalen kontekst ter različne ravni

Poleg razvoja zmogljivosti v okviru mednarodnega razvoja, kot ga navaja 17. cilj, bi bilo treba večji poudarek nameniti tudi razvoju zmogljivosti, usmerjenemu na državo oz. na nacionalno raven.

Spodbujati je treba razvoj zmogljivosti na več ravneh, vključno z regionalno in lokalno.

Okrepiti bi bilo treba prizadevanja za razvoj zmogljivosti na regionalni ravni, tako da bi vključili več deležnikov, da bi spodbudili krepitev partnerstev in povezave do prednostnih področij Agende 2030 na regionalni ravni.

Na uradnih regionalnih/mednarodnih forumih bi bilo treba omogočiti prostor za inovativne medsebojne izmenjave, učenje in razvoj zmogljivosti med NVO ter drugimi deležniki, vključenimi v izvajanje Agende 2030.


Platforma SLOGA v okviru partnerstva z globalno mrežo razvojnih nevladnih organizacij Forus izvaja projekt Okrepljeno sodelovanje med NVO in njihove zmogljivosti spremljanja za okrepljeno lastništvo nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji, namenjen krepitvi položaja civilne družbe pri oblikovanju politik in h krepitvi lastništva nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji. Podpornik projekta je Forus, financerja pa Evropska komisija in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. Izražena stališča na odražajo stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.