AI: Zadnja salva v Trumpovi vojni proti muslimanom

Amnesty International je ob vnovičnem izvršilnem ukazu ameriškega predsednika Trumpa o prepovedi vstopa muslimanom v ZDA objavil izjavo in apel.

“Za tiste, ki so bili osupli nad tem, da se je Donald Trump v ameriški volilni bitki prebil do zmage na platformi strahu, ksenofobije in sovraštva, je obstajala tolažba, da je morda ta strupena kampanjska retorika le strategija za doseganje volilnih glasov. Stil pred vsebino. Le besede.

A novi predsednik je s skrb vzbujajočo hitrostjo urno podprl svoj sovražni govor s serijo konkretnih političnih odločitev, ki predstavljajo hudo in takojšnjo grožnjo človekovim pravicam v ZDA in zunaj njih.

Serija represivnih izvršilnih ukazov, ki jih je Trump sprejel v prvih dveh mesecih na funkciji, bo imela daljnosežne, katastrofalne posledice. In to še zdaleč ni le težava ZDA. Politika Trumpove Bele hiše bo odzvanjala v vseh kotičkih sveta, najbolj prizadeti pa bodo najbolj ranljiivi.

Ne bi smelo presenečati, da sta Trumpovi poglavitni tarči v Ovalni pisarni enaki, kot jih je izpostavljal med kampanjo: muslimani in begunci. Če ste begunec, ki je slučajno tudi musliman, še toliko slabše.

Z izvršilnim ukazom s 27. januarja – “Protecting the Nation from Terrorist Attacks by Foreign Nationals” – je Trump napovedal vojno muslimanskim beguncem po vsem svetu. Njegovo zmedeno izvrševanje je hitro zasejalo strah in kaos.

Ko je ameriško okrožno sodišče (District Court) 3. februarja ukazalo ustavitev tega očitno diskriminatornega ukrepa, kar je veljalo za vso državo, je prišlo olajšanje, a bilo je kratkega veka.

Po nekaj tednih čakanja na trnih, kaj se bo zgodilo, je v ponedeljek, 6. marca, Bela hiša objavila spremenjen izvršni ukaz. Nekaterim kozmetičnim popravkom navkljub gre pri tem le za slabo prikrit napad na sodstvo ter ostaja prepoved za muslimane pod drugim imenom.

Z zamahom peresa je predsednik vnovič zaprl vrata vsem – vključno z begunci – iz Sirije, Irana, Libije, Somalije, Sudana in Jemna. Ne le, da so to države s pretežno muslimanskim prebivalstvom; gre za območja, s katerih beži največ ljudi, ki potrebujejo zaščito pred spopadi in kršitvami človekovih pravic.

Z manjšim ožanjem obsega novega izvršilnega ukaza je administracija predsednika Trumpa morda nekoliko popravila nekatere od ustavnih pomanjkljivosti prejšnje verzije ukaza. A ukaz ostaja grobo diskriminatoren ter ponovno uvaja številne od najbolj zavržnih sestavin originala.

Trump trdi, da blokira vstop “teroristom”, ki bi škodili ZDA. V resnici ni nikakršnih podatkov, ki bi podpirali stališče, da begunci – najsi so to muslimani ali ne – predstavljajo večje tveganje za izvrševanje terorističnih dejanj kot državljani. Trump je določil tudi največje letno število sprejetih beguncev pri 50.000. Upoštevaje, da se je Obamova administracija že prej zavezala, da bodo ZDA v aktualnem proračunskem letu sprejele 110.000 begunk in beguncev, bo ta ukaz samo v letošnjem letu prizadel 60.000 ranljivih ljudi.

Brezobzirno okrutnost ukrepa osvetljuje dejstvo, da do tega prihaja sredi globalne izredne situacije, ko je 65 milijonov ljudi razseljenih s svojih domov zaradi vojn in preganjanja.

A v dobi “lažnih novic” in izmišljenih “alternativnih dejstev” resnica predsednika očitno ne zanima.

Za begunce in migrante, ki morajo sprejemati resnične odločitve o življenju in smrti, pa pretvarjanje in lažnost nista luksuz, ki bi si ju lahko privoščili. Od sprejetja prvega ukaza smo v Amnesty International in tudi drugi naleteli na zgodbe neizmernega trpljenja v različnih državah po svetu. Ločene družine, življenja na čakanju, preko noči razbita upanja za nove začetke.

Kot na primer moški, ki je šel v Iran na očetov pogreb in se je nenadoma znašel pred možnostjo, da se ne bo mogel vrniti nazaj domov v ZDA. Ali jemenska družina v New Yorku, katerih enoletna deklica je zdaj v tisoče kilometrov oddaljeni Maleziji, ker jih je prepoved potovanj prisilila, da so jo pustili tam. Ali preganjan sudanski novinar, ki v strahu za življenje živi v tajnosti v Egptu in se zdaj sprašuje, kako varne sploh so Trumpove ZDA za prošnjo za azil.

Potem je tu še veliko število beguncev v drugih državah – predvsem na “globalnem jugu” – ki se morda zdaj počutijo zapuščene s strani mednarodne skupnosti.

Ali bo Trumpova prepoved vplivala na te države gostiteljice in bo prihajalo do povečanja prisilnih izgonov beguncev?

Kampanja Amnesty International I Welcome je močna platforma za milijone državljank in državljanov sveta, ki se odločajo za solidarnost z begunci. Trumpove varnostne mejne politike, temelječe na sovraštvu in strahu, predstavljajo neposredno nasprotje tega gibanja.

V šestih tednih, odkar je nastopil funkcijo, je Donald Trump bojeval totalno vojno s človekovimi pravicami. Odzivanje z zgroženostjo ne zadostuje. Čas – in odgovornost vseh, ki cenijo te pravice – je, da se bojujemo nazaj.