21. september – akcijski dan boja proti sovražnemu govoru proti muslimanom

Velika večina muslimanov v EU ima visoko raven zaupanja v demokratične institucije, kljub temu da se srečujejo z razširjeno diskriminacijo in nadlegovanjem, je pokazala obsežna raziskava, ki jo je opravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA). Raziskava, ki je zajela izkušnje muslimanskih priseljencev in njihovih otrok, rojenih v EU, je razkrila, da se je v zadnjem desetletju odnos javnosti do muslimanov vse premalo spremenil.

Agencija FRA med ključnimi ugotovitvami izpostavlja, da je 76 % muslimanov navedlo, da so močno navezani na državo, v kateri živijo. V zadnjih petih letih je bilo 31 % muslimanov diskriminiranih pri iskanju zaposlitve. 42 % udeležencev raziskave, ki jih je v zadnjem letu preverila policija, pa je navedlo, da se je to zgodilo, ker so migranti ali pripadniki manjšin.

»Najmanjša nevključenost pripadnikov drugih etničnih skupin v večinsko družbo, politična nezastopanost in kulturne razlike so dobile politični pomen. Med večinskimi Evropejci se je tako razširila odločitev, da so muslimani nezaželeni, razloge za to pa so poiskali v domnevnih kulturnih predispozicijah. S pozivi k strpnosti ne moremo in ne smemo celotne odgovornosti premostiti na prebivalstvo oz. posameznike. Oblasti morajo biti v eni sapi sposobne oblikovati in uveljaviti modele za strpno sobivanje. Strpnost nikoli ne more nadomestiti politike enakopravnosti. Muslimanom dovoljujemo integracijo v družbo skozi folkloro in kulinariko in v tem cirkusu maksimalno uživamo. In pot do sovražnega govora je lahko zelo kratka in ne zahteva veliko truda. Poniževanje, blatenje, žaljenje pod krinko svobodnega izražanja lastnega mnenja vsako družbo obsodi na propad. Muslimani smo del skupnega evropskega prostora, civilizacije, ki je močno vplivala na razvoj zahodne civilizacije in kot taki si ne želimo biti obravnavani kot večni drugi. Nenazadnje govorimo isti jezik in imamo isti potni list. Vedno znova povezovati muslimane s terorizmom, s konstruktom nasilja in netolerantnosti je skrajno krivično,« je povedala Faila Pašić Bišić, Človekoljubno društvo UP.

Agencija FRA predlaga več rešitev, vključno z učinkovitimi sankcijami za kršitve protidiskriminacijske zakonodaje, okrepitvijo zaupanja v policijo s ciljno usmerjenimi dejavnostmi ozaveščanja ter večjim prizadevanjem za povečanje udeležbe muslimanov pri odločanju.

Raziskava je zajela 10.527 oseb, ki so se opredelile kot muslimani, potekala pa je v 15 državah članicah EU, tudi Sloveniji.

Celotno sporočilo

***

Novica je nastala v sklopu projekta Glasniki strpnosti. Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etičnih skupin, beguncev in migrantov.