V teh dneh bomo številne mame v središču pozornosti. Po zadnjih podatkih nas je v Sloveniji nekaj več kot 672.600. Naši otroci nas bodo povabili na kulturne prireditve, kjer nas bodo presenetili z rožicami in odpeto narodno Mamica je kakor zarja. Tisti najbolj pogumni bodo oddeklamirali katerega od prelepih verzov o mamah Toneta Pavčka. Veliko manj lepa je realnost na globalnem jugu. Vsak dan zaradi preprečljivih zapletov, povezanih z nosečnostjo ali porodom, umre 830 žensk. Vsak dan! Njihovi otroci bodo prepevali zgolj žalostinke.
Zdi se, da je pravzaprav cel marec posvečen ženskemu spolu ali »nežnejšemu«, »šibkejšemu« kot na žalost še prevečkrat preberem. Če smo iz 8. marca, mednarodnega dneva žensk pogosto naredili le praznik za trgovce in se še, več kot 100 let od prve obeležitve, vedno sprašujemo, zakaj to ni le dan, ko ženskam podarimo šopek rož in čokolado, materinski dan praznujemo 25. marca, od druge svetovne vojne naprej, v Sloveniji se je uveljavil po letu 1991.
Porod v Sloveniji je varen, umrljivost novorojenčkov in mater majhna, po rezultatih je Slovenija primerljiva s skandinavskimi državami. V Sloveniji je neonatalna umrljivost, torej prvih 28 dni po rojstvu, najnižja v Evropi in znaša 0,7 na 1000 živorojenih otrok, medtem ko je evropsko povprečje 2,2 na 1000 živorojenih otrok.
Smrtnost mater po svetu pa je nesprejemljivo visoka. Vsak dan okoli 830 žensk umre zaradi zapletov, povezanih z nosečnostjo ali porodom. Skoraj vse te smrti so se zgodile v okoljih z nizkimi dohodki, najstniškimi nosečnostmi in večino bi jih bilo mogoče preprečiti. Vsak dan rodi več kot 20.000 deklet, mlajših od 18 let, ki prihajajo iz držav z nizkimi in srednjimi dohodki.
Kar 99 % smrti mater se zgodi v državah globalnega juga. Več kot polovica teh smrtnih primerov se zgodi v podsaharski Afriki, skoraj ena tretjina pa v južni Aziji. Veliko število smrti mater na nekaterih območjih po svetu odraža neenakost pri dostopu do zdravstvenih storitev in opozarja na vrzel med bogatimi ter revnimi. Več kot polovica mater umre v krhkih okoljih, kjer so humanitarne potrebe zelo velike. Neenak dostop do zdravstvenih storitev za ženske je kruta resničnost tudi v Evropski uniji, v kateri 1 od 10 žensk v prvih mesecih nosečnosti nima dostopa do storitev materinske nege.
Ustrezna strokovna oskrba pred, med in po porodu lahko reši življenja žensk in novorojenčkov. Zaradi različnih ukrepov se je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije med letoma 1990 in 2015 umrljivost mater po svetu zmanjšala za približno 44 %. Med letoma 2016 in 2030, kot del ciljev trajnostnega razvoja, je cilj zmanjšati svetovno stopnjo umrljivosti mater na manj kot 70 na 100 000 živorojenih otrok.
Vlaganje v matere prinaša tudi ekonomske prednosti. Številne matere so zaposlene (Slovenija je po odstotku zaposlenih mater ena prvih med članicami EU), matere pa so tudi tiste, ki opravijo večino skrbstvenega neplačanega dela v svojih družinah. Ženske bi lahko ob izboljšanju dostopa do enakih virov in storitev, kot ga imajo moški, po napovedih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), v državah globalnega juga povečale donos na svojih kmetijah za 20 – 30 %. Delež podhranjenih ljudi na svetu bi se tako lahko zmanjšal za 150 milijonov!
Kako to deluje v praksi lahko preberete v zadnji izdaji Najboljših novic iz sveta, posvečenih enakosti spolov. Zgodbe, med njimi prvič tudi zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen.
Zakaj bi nam torej moralo biti mar za mame po svetu? Lahko bi vas skušala prepričati, da je vaša akcija potrebna, ker živimo v globaliziranem svetu, v katerem so življenja ljudi močno prepletena in dejanja ljudi na enem koncu sveta vplivajo na življenje na drugem. Da je zaradi te prepletenosti ključno, da se kot posamezniki zavedamo svoje vloge v svetu in prevzamemo odgovornost za svoja dejanja in dejanja naših skupnosti, držav. S cilji trajnostnega razvoja, zgodovinskim dogovorom mednarodne skupnosti za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščite okolja za sedanje in bodoče generacije, smo dobili tudi konkretne usmeritve.
Lahko bi. Lahko pa vas le pozovem, da skupaj pomagamo uresničiti zaključne verze Pavčkove pesmi:
… naj ne ostane brez mame
nihče na širnem svetu,
naj žive naše mame,
mame – najlepše na svetu!
Pripravila: Patricija Virtič, platforma SLOGA
Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.