wbn logo3

Podnebne spremembe tema nove izdaje Najboljših novic iz sveta

Najboljše novice iz sveta so ponovno izšle v slovenščini. Osrednja tema tokratnega časopisa, ki je namenjen ozaveščanju širše javnosti o globalnih izzivih, so podnebne spremembe. Izdajo tudi tokrat koordinira platforma SLOGA, Najboljše novice iz sveta pa so tudi del 10. Slovenskih razvojnih dni in Tedna globalnega učenja 2019.

Preko Najboljših novic iz sveta želimo posredovati dobre novice o resničnih dosežkih razvojnega sodelovanja, ki jih že 15 let soustvarja tudi Slovenija. Prispevamo k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter hkrati prevzemamo soodgovornost za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja povsod v svetu. Zgodbe, med njimi prvič tudi zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen. Preberi več

KAJ SO NAJBOLJŠE NOVICE IZ SVETA?
Najboljše novice iz sveta so neodvisna publikacija, ki temelji na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive. Naše delo temelji na ciljih trajnostnega razvoja, ki vključujejo odpravo skrajne revščine, zmanjšanje globalnih neenakosti in boj proti podnebnim spremembam. Verjamemo, da dobro znanje ustvarja upanje in da navade ustvarjajo motivacijo za akcijo.

Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

Uredništvo slovenske izdaje:

Urednica: Patricija Virtič, SLOGA – Platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč
Priprava prispevkov: Ana Kalin, Jana Lampe in Patricija Virtič
Grafično oblikovanje: Svetilka, d.o.o.
Izdala: SLOGA Platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč s podporo danske agencije za mednarodni razvoj Danida in Ministrstva za zunanje zadeve RS.

Uredništvo danske izdaje:

Novinarja: Thomas Gringer Jakobsen in Anders Seneca Bang
Grafično oblikovanje: Lauge Eilsøe-Madsen
Grafike: Josephine Jensen
Urednica: Sophie Rytter
Glavni urednik: Thomas Ravn-Pedersen

Kaj so podnebne spremembe?

Podnebje je značilnost vremena na nekem območju v daljšem časovnem obdobju. Prav trajanje opazovanja ga loči od vremena, ki je opis stanja v ozračju v nekem trenutku na izbranem kraju. V širšem smislu Zemljino podnebje pomeni stanje podnebnega sistema, ki temelji na medsebojnih odnosih petih sestavnih delov: ozračja, rek in oceanov, ledenega pokrova, kopnega in vegetacije. Podnebne spremembe so pojav spreminjanja podnebja na celi Zemlji ali na njenih posameznih območjih. Spreminjanje je sicer splošna značilnost podnebja, vendar je hitrost in velikost sprememb v zadnjem stoletju izjemna. Podnebne spremembe zato veljajo za enega največjih sodobnih izzivov pred katerimi se je znašlo človeštvo. Izvirajo iz segrevanja podnebnega sistema (oziroma globalnega segrevanja) in so fizikalno izmerjeno dejstvo. Opazne so v vseh delih Zemljinega podnebnega sistema: temperatura zraka narašča, spreminjajo se značilni padavinski vzorci, segrevajo se oceani, spreminjajo se njihovi tokovi, dviga se višina morske gladine, krči se površina pokrita z ledom in snegom, posledično se zmanjšuje zaloga zamrznjene sladke vode, spreminjata se avtohtono rastlinstvo in živalstvo, premikajo se rastlinski pasovi. Mnogih opazovanih sprememb v zadnjem stoletju zgolj naravni dejavniki ne morejo pojasniti.

Preberi več

Kakšne so projekcije podnebnih sprememb v Sloveniji ob koncu 21. stoletja?

KLIKNI ZA INFOGRAFIKO

TRIJE MITI O PODNEBJU – IN ZAKAJ SO PROBLEMATIČNI

Razprave o podnebju so pogosto polne zmotnih prepričanj. Poglejmo podrobneje najbolj razširjene mite o podnebju.

MIT 1PRIHAJA NOVA TEHNOLOGIJA, KI NAS BO REŠILA

Mnogi upajo, da podnebno krizo lahko rešijo nove tehnologije, na primer, da lahko iz zraka očistimo CO2. Vendar pa je polaganje upov v novo obstoječe tehnologije nevaren mit, ki odmika pogled od dejanskih težav, pojasni profesor Brian Vad Mathiesen, raziskovalec energetskih sistemov na Univerzi v Aalborgu. »Veliko je prividov novih tehnologij, ki domnevno rešujejo vse probleme,« pravi Mathiesen. Boji se, da je upanje na revolucionarno tehnologijo izgovor, ki stoji na poti do obsežne družbene preobrazbe, potrebne za zmanjšanje izpustov – in dlje kot povzročamo velike izpuste, težje jih bo kasneje znižati. »Približno 95 % tehnologij, ki jih potrebujemo do leta 2050, danes že poznamo in večina jih je tako poceni, da bi jih lahko v velikem obsegu zlahka že začeli uporabljati,« pravi. »Zaradi političnih razlogov ne gre hitreje. Ne zato, ker tehnologije ne bi bilo.«

PREPOZNO JE, DA BI KARKOLI NAREDILI

Podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti, vendar zaradi tega ni vse izgubljeno. Leta 2015 so se države dogovorile, da bodo globalno segrevanje obdržale pod 2 stopinjama Celzija, cilj pa je ostati pod 1,5 stopinje Celzija segrevanja. Od takrat se izpusti CO2 niso znižali, zato bo težko doseči cilj 1,5 stopinje Celzija. Po mnenju Medvladnega panela Združenih narodov za podnebne spremembe (IPCC) bo to od nas zahtevalo, da izpuste do leta 2030 prepolovimo, do 2050 pa jih skoraj izničimo. Nekateri  dvomijo, ali je mogoče svet tako hitro spremeniti. Vendar imamo še vedno možnost, da se izognemo dvigu temperature za več kot 2 stopinji Celzija, in še večjo možnost, da se izognemo višjim temperaturam, ob katerih bi posledice lahko bile katastrofalne. Zato je pomembno, kaj svet počne zdaj.

o_1224180_1024

 

VZROK ZA SEGREVANJE JE PRENASELJENOST

V razpravah o podnebnih spremembah velikokrat slišimo, da je vzrok zanje hitro rastoče prebivalstvo v revnih državah. Tovrstno prepričanje je zmotno iz dveh razlogov. Prvič, svetovno prebivalstvo danes narašča počasneje kot v preteklosti. Do leta 2100 pa naj bi se rast umirila. Drugič, ljudje v revnih delih sveta povzročijo zelo malo izpustov CO2. Leta 2016 je Severna Amerika proizvedla 18 odstotkov vseh izpustov CO2, medtem ko tam biva zgolj 5 odstotkov svetovnega prebivalstva. Nasprotno je 16 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi v afriških državah, skupaj proizvedlo le 4 odstotke vseh izpustov CO2. Primerjamo lahko tudi dve veliki državi – Indijo in Kitajsko. Obe imata nekaj več kot 1,3 milijarde prebivalcev. V preteklosti je Kitajska izpuščala 15 odstotkov vseh toplogrednih plinov, Indija pa le 4 odstotke celotnih izpustov, pravijo podatki World Resource Institute. Prenaseljenost je v nekaterih državah resnična težava in lahko povzroči krčenje gozdov, ki vplivajo na podnebje. Vendar so podnebne spremembe, ki jih občutimo danes, predvsem posledica zelo visokih izpustov CO2 v bogatih državah.

 

NOVICE

40826235_333557430722602_5942900467418791936_oMajhna dejanja za velike spremembe

Tudi Slovenija si prizadeva pokazati, da obstaja drugačna razvojna pot, ki ni škodljiva našemu okolju, podnebju in družbi. Želimo pokazati možnosti razvojnih poti, ki so okolju in človeku prijazne oz. trajnostne, ter vse priložnosti, ki jih trajnostni razvoj prinaša.

Slovenske nevladne organizacije zato izvajajo projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki jih podpira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, z namenom izboljšati življenja posameznikov in skupnosti. Skupaj prispevajo k doseganju ciljev podnebne politike in prilagajanja podnebnim spremembam, s tem pa k zmanjševanju neenakosti na globalni ravni. Izvajajo projekte, ki bodo zagotovili, da bo okolje v katerem živimo, v prihodnje omogočalo boljše življenje. Za vse. Preberi več

Chantal je ena od članic 600 družin, vključenih v projekt učinkovite rabe naravnih virov v Ruandi, ki ga izvajata Karitas iz Slovenije in Ruande.

Preberite njeno zgodbo.

Ayenne živi v Ndejje, kraju v bližini Kampale, glavnega mesta Ugande. V triletnem projektu Foruma za enakopraven razvoj se je njeni in 50 drugim družinam izboljšala prehranska suverenost, istočasno pa so družinski člani pridobili znanje kmetovanja na način, prilagojen podnebnim spremembam, ki hkrati znižuje vpliv kmetovanja na okolje in podnebje.

Preberite njeno zgodbo.

Vesna je med 40 ženskami, ki so v projektu opolnomočenja žensk v Jugovzhodni Srbiji nadgradile svojo okolju prijazno kmetijsko dejavnost s področja čebelarstva, zdravilnih zelišč, kmečkega turizma in domače hrane.

Preberite njeno zgodbo.

Rebeka in Nataša sta med udeleženci aktivnosti s področja globalnega učenja za mlade in izobraževalce, ki potekajo v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno. Ta združuje 20 slovenskih nevladnih organizacij, koordinira pa jih platforma SLOGA.

Preberite njuni zgodbi.

Občina Plav na severu Črne gore je več let uporabljala neurejeno deponijo na bregovih reke Komaračke, ki se izliva v Plavsko jezero. Izcedne vode iz deponije so onesnaževale vodne vire, zato je bila nujna njena sanacija. S pomočjo razvojnih sredstev Slovenije je bila ustrezno urejena deponija in umeščen zeleni pokrov.

Preberite več.

Za podnebno financiranje v partnerskih državah je Slovenija leta 2018 namenila skupno 4,3 mio EUR, kar predstavlja 16-odstotno povečanje glede na leto prej.

Svet se prebuja ob podnebnih akcijah

Podnebne spremembe imajo vedno bolj resne posledice. Vendar vedno več ljudi razume, da je proti podnebnim spremembam potrebno ukrepati takoj.

V zadnjih dveh letih je bilo podnebje tema, ki se je še posebej dotaknila mladih. V letu 2019 je več sto tisoč mladih po celem svetu zavzelo ulice in od politikov zahtevalo konkretne ukrepe. Ekstremni vročinski valovi, gozdni požari v Avstraliji, Združenih državah Amerike ter na Švedskem so nam dali vedeti, da se dogaja nekaj neobičajnega. Preberi več

Boj proti revščini ne gre na račun podnebja

Svet se lahko hkrati bori proti podnebnim spremembam in za odpravo ekstremne revščine. Najrevnejša desetina svetovnega prebivalstva ima tako majhne prihodke in tako nizko individualno potrošnjo, da ustvarijo zgolj en odstotek vseh izpustov CO2.

Zato se lahko njihov življenjski standard izboljša, tako da se jim omogoči dostop do osnovnih dobrin brez občutnega vpliva na podnebje. Nasprotno, najbogatejša desetina ustvari skoraj polovico vseh izpustov CO2. Kevin Anderson, priznani profesor energetike in podnebnih sprememb, znan po tem, da vedno potuje z vlakom namesto z letalom, pravi, da bi se svetovni izpusti CO2 znižali za tretjino, če bi najbogatejši zmanjšali svojo porabo na raven povprečnih Evropejcev.

WBN grafika

Teden globalnega učenja letos o podnebnih spremembah

TGU-400Teden globalnega učenja tradicionalno poteka tretji teden v novembru, v Sloveniji ga koordinira platforma SLOGA. Med 18. in 24. novembrom 2019, v razširjenem terminu pa letos tudi med 15. in 30. novembrom, bo tako pri nas potekal že trinajsto leto. 

Letošnja osrednja tema so podnebne spremembe, slogan tedna pa je »Zbudi se! To je zadnji poziv za podnebje.« V različnih krajih bo na to tematiko potekalo več dogodkov: nacionalna konferenca, predavanja, delavnice globalnega učenja, pogovori, pisanje apelov, razstave …

Preberi več

Natečaj Evropa v šoli: Na Marsu živeti ne znamo, zato Zemlje ne damo

Tema letošnjega natečaja Evropa v šoli 2019/2020 so podnebne spremembe, naslov pa je “Na Marsu živeti ne znamo, zato Zemlje ne damo”, v publikaciji pa lahko najdete informacije v povezavi s temo natečaja, načine sodelovanja in postopek prijave. 

evropa v soliTemeljni cilji natečaja so prispevati k ustvarjalnemu soočenju z družbenimi problemi, s katerimi se spopadamo doma, v Evropi in svetu, ter krepitev medsebojnega razumevanja, strpnosti in solidarnosti. S pridobivanjem novih znanj in vedenj ter spodbujanjem kritičnega odnosa do dogajanj v ožjem in širšem okolju si želimo v okviru natečaja prispevati k razvijanju ustvarjalnosti, zmožnosti samostojnega, kritičnega mišljenja in presojanja mladih. Poleg tega je cilj natečaja tudi spodbujanje doživljanja in izražanja na vseh področjih umetnostnih zvrsti, zlasti na jezikovnem, likovnem, fotografskem in video področju. Letos smo poleg tega po nekaj letih zopet oživili tudi internetni natečaj.

Preberi več

KAJ LAHKO UKREPAM?

PREBERI VEČ